OBSTOJ BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V LJUBLJANI JE OGROŽEN!
Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
AVGUST V BOTANIČNEM VRTU
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
KAMEN MIRU IN DREVESA HIROŠIME PRINAŠAJO SPOROČILO MIRU!
Zopet se je približala obletnica, ki nas opominja na krhkost miru. 6. avgusta 1945 je bila namreč na Hirošimo odvržena atomska bomba, ki je pokazala svojo rušilno moč in grozote vojn. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da po svetu širimo sporočilo miru. Združenje "Kamen za mir" iz Hirošime (The Stone for Peace Association of Hiroshima) je japonska nevladna organizacija, ki po svetu podarja avtentične kamnite tlakovce iz Hirošime kot močne simbole miru in opomin na grozote uporabe jedrskega orožja. V kamen je vklesan lik japonske boginje usmiljenja Kannon ter napis »iz Hirošime«. Do danes je kamen miru iz Hirošime prejelo že več kot 110 mest iz več kot 100 držav sveta. Letos pa ga je prejela tudi Ljubljana. Na pobudo Mestne občine Ljubljana in podžupana doc. Roka Žnidaršiča smo kamen postavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kamen miru je postavljen na kamniti podstavek, ki ga je izdelal oblikovalec Marko Drpić. Po besedah umetnika: ''Tudi sam podstavek s svojo obliko daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje.'' Mesto Ljubljana je poleg kamna miru prejelo tudi plaketo ter jo prav tako podarilo Botaničnemu vrtu. Simbolično smo ob kamnu miru zasadili še japonski koprivovec katerega semena smo skupaj s semeni ginka prejeli leta 2013. Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
SESTANEK LIFE SEED FORCE
Danes v Ljubljani v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani poteka eden izmed zaključnih sestankov Life Seed Force z udeleženci iz različnih držav partneric. Sestanek je v živo in preko videopovezav. Prvi kolegi so prišli že včeraj, večji del udeležencev pa danes. Sestanek bo potekal preko celega dneva vmes, pa si bodo udeleženci ogledali tudi Botanični vrt.
THE 1ST INTERNATIONAL ONLINE CONFERENCE ON ZOOLOGICAL AND BOTANICAL GARDENS
Botanični vrt sodeluje v organizacijskem odboru konference
The 1st International Online Conference on Zoological and Botanical Gardens
TISKOVNA KONFERENCA 9.7.2026
Foto: J. Kališnik
Pozdravni nagovor
Spoštovani, lep pozdrav vsem na današnji predstavitvi dela botaničnega vrta v preteklem letu. Že 216 let jih letos šteje. Marmontova odredba iz 4. julija 1810 se nanaša tudi na botanični vrt. V 9. členu Marmontove odredbe je določeno, naj se poleg knjižnice, fizikalnega in kemičnega kabineta, ustanovi še botanični vrt. V veljavo je stopila 1. oktobra 1810 in je visoke šole v Iliriji povzdignila na stopnjo univerzitetne ravni. Če za primerjavo damo učinkovitost tedanjih oblasti, ki so v istem letu 11. julija že slovesno odprle Botanični vrt za javnost in današnje stanje duha, ko v 35 letih samostojne Slovenije nismo uspeli vrta razširiti in urediti njegovega financiranja, potem je napredek res zelo viden. Kljub temu pa je Botanični vrt UL kljub majhnosti eden izmed vodilnih v svetu v vsem tistem, kar se dogaja v vrtu in izven njega. Na to smo ponosni, to nam priznajo tujci kar je še toliko vrednejše. Zato se danes veselimo vsega kar vrt počne na raziskovalnem, pedagoškem in kulturnem nivoju za vse, znotraj in izven Fakultete in Univerze.
OBISK KOLEGOV IZ GRADCA
Tik pred dnevom državnosti so nas obiskali kolegi iz Univerzitetnega botaničnega vrta v Gradcu. Z njimi ima Botanični vrt Univerze v Ljubljani dolgoletno sodelovanje. Alfonz Paulin vodja botaničnega vrta med leti 1886 do 1931 je namreč v Gradcu na tamkajšnji univerzi študiral med leti 1873 do leta 1877. Kot glavni predmet je imel prirodopis (naravoslovje), matematiko in fiziko pa kot stranska predmeta. Julija leta 1878 je opravil državni izpit iz prirodopisa.
TLAKOVEC MIRU IZ HIROŠIME
V današnjem času, ko je mir na svetu tako krhek, in divja kar nekaj vojn, je tako še bolj potrebno poudariti vse te vidike in simbole miru: kamen, češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt UL, ki ga imajo Ljubljančani in Slovenci zelo radi, bo tako v prihodnje s temi tremi omenjenimi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven. Vsak dan in povsod se moramo zanj prizadevati in ga skupaj z rastlinami, najšibkejšim členom v verigi krepiti in ohranjati.
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI OB SVETOVNEM DNEVU IZOBRAŽEVANJA V BOTANIČNIH VRTOVIH
Danes je Mednarodni dan izobraževanja v Botaničnih vrtovih. Namenjen je predstavitvi in vlogi izobraževanja v botaničnih vrtovih in prenosu znanja v vsakodnevno rabo. Letošnji je posvečen varovanju biodiverzitete, osveščanju o klimatskih spremembah in gradnji trajnostne prihodnosti skozi izobraževanje v botaničnih vrtovih. Ena izmed najpomembnejših vlog Botaničnih vrtov je izobraževanje najširše javnosti.
ŠESTA SELITEV RASTLIN - BREZDOMK
Foto: B. Ravnjak
Botanični vrt že šesto leto seli rastline tokrat iz Marjetice Koper nazaj v Ljubljano. Danes in v petek bomo naložili dva velika priklopnika rastlin v Kopru, potem pa sledi razlaganje, presajanje številnih polomljenih loncev zaradi transporta, urejanje. Minimalno vsaj mesec dela in to nekaj ljudi in to zaradi tega, ker Botanični vrt Univerze v Ljubljani nima osnovnih pogojev za prezimovanje rastlin in osnovnih pogojev za delovanje. Do 2/3 sredstev mora sam zagotoviti s tržno dejavnostjo.
VIRTUALNI SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU
Zaključna konferenca TeachXR: XR tehnologije povezale šolstvo, industrijo in prihodnost učenja
HRUŠKA STRDENKA
Te dni v vrtu cveti že 26 let staro drevo - hruška strdenka, ki smo ga 2003 posadili v čast naši rojakinji Jeleni de Belder-Kovačič.
PROF. DR. ŠIFTARJU V SLOVO
Poslovil se je velik človek, izredni prof. dr. Aleksander Šiftar (29. avgusta 1938 - 26. 3. 2026). Rastline so mu bile hobi in posel, zato je bil tako dober. Rad jih je imel in kadarkoli si se z njim pogovarjal je pogovor vedno nanesel na rastline. Bil je dolgoletni uspešen strokovni vodja in nato direktor Vrtnarstva Murska Sobota, ki ga je razvil v eno izmed vodilnih ne le v Sloveniji, ampak v celotni bivši skupni državi. Bil je izredno dober strokovnjak, teoretik in praktik s širokim znanjem. Ob vsem tem pa je imel rastline še resnično rad in ob njih užival.
PREDSTAVITEV ZNAMK DIVJE ZAČIMBE
Ko smo leta 2003 imeli prvo predstavitev poštne znamke ob 170 letnici rojstva botanika, vodje vrta in dopisnega člana SAZU Alfonza Paulina, doma iz Leskovca Pri Krškem si niti v sanjah nismo upali misliti, da se bodo te predstavitve nadaljevale. Tedaj smo se na celo snežen dan stiskali v malem prostoru v stari upravni stavbi, kjer je bil edini prostor. A če so temelji dobri in če je interes obojestranski, potem se dobre zgodbe nadaljujejo. In res je tako, rastline so stalnica. Obdajajo nas povsod. Pošta Slovenije ima tudi eno izmed najbolj razvejanih mrež. Botanični vrt UL pa ima svoj naravni laboratorij prav tako po celi Sloveniji. Imamo skupne povezave in rastlinstvo je prav tako zelo priljubljena tema na znamkah, ne samo pri nas ampak tudi v svetu.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 216 LET VARUH BIODIVERZITETE!
