Botanični vrt Univerze v Ljubljani je že od leta 1995 član zveze botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International (BGCI). Le-ta vključuje preko 1000 botaničnih vrtov iz 100 držav. BGCI je največja mreža za varovanje rastlinskih vrst, ki vključuje velike rastlinske zbirke, semenske banke in se ukvarja s kultivacijo ogroženih rastlinskih vrst. Izvaja tako in-situ varovanje rastlinskih vrst kot tudi ex-situ. Prav tako sama mreža zagotavlja podporo pri strategiji botaničnih vrtov, njihovemu vključevanju v širšo javnost in pri smernicah izobraževanja o rastlinah in njihovem varovanju. Vsako leto mreža organizira dva sestanka Evropskega konzorcija botaničnih vrtov. Sestanek gosti ena izmed članic Evropskega konzorcija. To leto je v mesecu maju sestanek s simpozijem gostil Botanični vrt Univerze v Ljubljani, saj je tematika konzorcija in simpozija sovpadala z letom, v katerem je Ljubljana zelena prestolnica Evrope.
Sestanek evropskega konzorcija botaničnih vrtov s simpozijem je potekal od 25.9. do 29.5.2016. Po prvem dnevu, sprejemu udeležencev konzorcija, smo drugi dan pripravili simpozij na temo Avtohtone rastline v urbanih okoljih. Tema je izredno aktualna, saj so zelene površine v mestih tiste, ki so lahko v okras in hkrati predstavljajo rastlinsko biodiverziteto narave ali pa so lahko zaradi neprimernega gospodarjenja vir širjenja invazivnih rastlinskih vrst. Na simpoziju smo tako želeli izpostaviti kako so avtohtone rastlinske vrste lahko prav tako hortikulturno zanimive, zahtevajo zaradi optimalne prilagoditve na okolje manj vzdrževanja in omogočajo večanje lokalne biodiverzitete. Šest predavateljev je v svojih prezentacijah predstavilo svoje izkušnje pri uporabi avtohtonih rastlinskih vrst v javnih zelenih površinah. Za zaključek simpozija je dr. Jerzy Puchalski prikazal še film o preteklih 45 letih Botaničnega vrta poljske akademije za znanost. Simpozija se je udeležilo 14 gostov iz tujine in 7 domačih.
Po simpoziju in kosilu je sledil sprehod ob Ljubljanici do mestne hiše, kjer smo gostom v živo predstavili izvedbo zelene stene na info točki zelene prestolnice. Prav tako smo ob bregovih Ljubljanice gostom iz tujine predstavili uspešno izvedbo zasajanja avtohtonih spomladanskih rastlinskih vrst. Ob 17. uri je sledila na magistratu Mestne občine Ljubljana okrogla miza na temo Zelene površine v urbanem okolju. Predstavniki Botaničnega vrta univerze v Ljubljani smo predstavili zelene površine v Ljubljani in morebitno problematiko urejanja le-teh. Z gosti iz tujine smo nato izmenjali mnenja o urejanju mestnih zelenih površin v drugih evropskih državah in vključevanju botaničnih vrtov pri svetovanju urejanja in načrtovanju zelenih površin. Sledila je vožnja z ladjico po Ljubljanici do Špice in ob tem hiter ogled mesta Ljubljane z ladjice. V večernih urah smo nato v okviru dogodka Zimzelena Ljubljana, ki ga Botanični vrt Univerze v Ljubljani vsak drugi četrtek skupaj z Biotehniškim izobraževalnim centrom in Konservatorijem za glasbo in balet pripravlja v čajnici Primula, kot pogovornega gosta gostili dr. Mathewa Jebba. Slednji je direktor Botaničnega vrta v Dublinu. Poslušalcem je spregovoril o svojih botaničnih začetkih, Irski, svojem vtisu o Ljubljani in Sloveniji, ter o pomenu botaničnih vrtov. Pogovor so popestrile vmesne glasbene točke in degustacija jedi, katerih recepte so prispevali naši gostje iz različnih evropskih držav.
Naslednji dan smo za udeležence konzorcija organizirali strokovno botanično ekskurzijo v alpski svet. Pot nas je vodila na Vršič, od koder smo naredili krajši botanični sprehod na sleme. Udeležencem smo predstavili alpsko floro. Sledil je ogled alpskega botaničnega vrta Juliana in ogled muzeja v info točki Triglavskega narodnega parka, v Trenti. Po dolini Soče smo nato pot nadaljevali do Solkanskega mostu, kjer so udeleženci lahko občudovali največji kamniti lok na svetu. V Ljubljano smo se vrnili v poznih večernih urah. Na ekskurziji smo udeležencem konzorcija želeli predstaviti alpski del Slovenije, njegov razgiban relief, zgodovino in seveda bogato rastlinsko vrstno pestrost.
V soboto 28.5. smo že v zgodnjih dopoldanskih urah pričeli s sestankom EU konzorcija botaničnih vrtov. Zaradi težav z letalskimi prevozi se sestanka žal ni mogla udeležiti Suzanne Sharrock, direktorica oddelka za globalne programe pri BGCI. Z njo smo zato vzpostavili stik preko Skypa. Sestanek je potekal po vnaprej določenem dnevnem redu. Po uvodnih pozdravnih besedah smo skupno pregledali zapisnik s prejšnjega sestanka. Sledila je razprava o dopolnjevanju baze Garden Search in povabilo vrtovom, naj omenjeno bazo dosledno dopolnjujejo z novimi podatki. Enako tudi bazo Plant Search. S strani BGCI je bila dana informacija o prihajajoči novi spletni bazi s podatki o invazivnih rastlinah, ki bo prav tako dostopna za člane BGCI. Naslednja točka dnevnega reda je bila uvedba IPEN označevanja vrst v rastlinskih zbirkah Botaničnih vrtov. Dr. Michael Kiehn, direktor botaničnega vrta na Dunaju, je poročal o tem koliko botaničnih vrtov se je že odločilo za uvedbo omenjenega sledljivostnega sistema in kateri so glavni razlogi, ki omejujejo uvedbo le-tega. S strani posameznih botaničnih vrtov so bile podane tudi izkušnje in težave ob uvedbi Nagoya protokola. Skupno smo nato pregledali načrt aktivnosti (Action Plan), ki jih BGCI predvideva za botanične vrtove. Za posamezne aktivnosti, ki so bile do sedaj premalo opisane, smo določili posameznika, ki jih bo do prihodnjega sestanka dopolnil. Direktorica botaničnega vrta v Ajudi (Portugalska) je podala poročilo o pripravah na prihodnji kongres botaničnih vrtov Eurogard VIII, ki bo potekal leta 2018 v Ajudi. Sledila je razprava o možnostih financiranja sestankov konzorcija botaničnih vrtov in nato še poročila o delu posameznega botaničnega vrta. V poročilu so predstavniki mrež podali aktivnosti botaničnih vrtov v posamezni državi, napredek in predvidene projekte. V nadaljevanju sta predstavnika BGCI, Simon Toomer in Suzanne Sharrock, predstavila novosti s strani BGCI. Govora je bilo o predvidenih izobraževalnih delavnicah, spletnih novostih in novih načinih strokovne pomoči botaničnim vrtovom. Prav tako smo se dotaknili tudi napredka na nivoju varovanja rastlinskih vrst. Pod točko razno smo odprli vprašanje o kriterijih, ki so potrebni za pridobitev statusa botaničnega vrta. Vsaka izmed držav članic BGCI se namreč sooča s problemom na novo ustanovljenih botaničnih vrtov. V mnogih državah so namreč kriteriji za pridobitev statusa preohlapni in tako veliko število samooklicanih botaničnih vrtov ne izpolnjuje osnovnih dolžnosti in kriterijev za botanični vrt. Udeleženci sestanka so predlagali različne možnosti za rešitev omenjenega problema. Prav tako smo izpostavili možnost sodelovanja botaničnih vrtov pri prijavljanju na različne evropske projekte v okviru programov Life in Horizon2020. Predlog o možnostih sodelovanja in osnovna ideja o tematiki za prijavo na Horizon2020 je prišla s strani direktorice Balkanskega botaničnega vrta v Kroussiji (Grčija), dr. Eleni Maloupa. Sestanek konzorcija se je zaključil z določitvijo termina, države in kraja za naslednji sestanek konzorcija. Delovni dan smo zaključili z večerjo. Prihodnji dan, 29.5., smo tiste udeležence konzorcija, ki še niso odpotovali domov, popeljali po centru Ljubljane. Z njimi smo si ogledali Ljubljanski grad, Mestni muzej in staro mestno jedro.
Sestanki evropskega konzorcija botaničnih vrtov so najpomembnejši sestanki mrež botaničnih vrtov. Na njih se sprejemajo strategije delovanja botaničnih vrtov, njihova vloga v javnosti in pri varovanju narave. Prav tako starejši in večji botanični vrtovi ob pomoči organizacije BGCI nudijo strokovno pomoč in izkušnje manjšim in mlajšim vrtovom. Za Ljubljano pa je bil omenjeni sestanek konzorcija pomembne zlasti zaradi statusa zelene prestolnice 2016. Predstavniki evropskih mrež botaničnih vrtov so namreč največji strokovnjaki s področja botanike kot tudi naravovarstva. S tem, ko smo jim pokazali dobro 'zeleno' prakso v mestu Ljubljana lahko sloves zelene prestolnice ponesejo v tujino in s tem v Slovenijo privabijo marsikaterega turista. Hkrati pa lahko določene dobre rešitve upravljanja z okoljem v mestu Ljubljana aplicirajo na domače okolje.
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak
BGCI Consortium Program
Ljubljana 25.5. – 29.5.2016
25.5.2016
- 18:00: reception of participants
- 19:00: dinner
26.5.2016
- from 9:00 till 12:45: symposium Autochthonous plants in urban environment (locality: University Botanic gardens Ljubljana)
- 13:00-14:00 lunch
- afternoon break in Botanic Garden and short walk to the Town Hall
- from 17:00 till 19:00 panel Green areas in urban environment (locality: town hall)
- boat ride to the garden - musically evening and food tasting
27.5.2016
- botanical excursion (visiting alpine region with Juliana alpine garden), with lunch included
28.5.2016
- from 9:00 till 18:00 meeting of European Botanic gardens consortium (locality: University Botanic gardens Ljubljana)
- 19:00: dinner
29.5.2016
- from 9:00 till 12:00: end of the EU Botanic gardens consortium
- 13:30: lunch
- After lunch optionally: short cycling trip on new cycling route in Ljubljana – European Green Capitol / visiting Ljubljana castle / free afternoon
