170-LETNICA ROJSTVA ALFONZA PAULINA
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-7215-02-1 (PDF)
Preberite knjigo...
VAROVANJE NEKATERIH IZBRANIH NATURA 2000 RASTLINSKIH (LIFE SEEDFORCE PROJEKT)
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-90-9 (PDF)
Preberite knjigo...
Botanik Alfonz Paulin (1853-1942)
Iz recenzije prof. dr. Andraža Čarnija:
V monografiji so avtorji obdelali delo Alfonza Paulina, ki je bil bistveno prispeval k razvoju botanike na prelomu prejšnjega stoletja. Napisal je prvi originalni učbenik za botaniko in tako pomagal razvijati slovensko terminologijo. Bil je srednješolski profesor in predaval botaniko na tedaj novoustanovljeni univerzi. Ker je pri analizi poznavanja flore ugotovil, da je potrebno vedenje rastlinah pri nas še dopolniti, je zasnoval svoj največji in najbolj pomemben znanstveni prispevek: herbarijsko zbirko Flora exsiccata Carniolica, ki je temeljni kamen za nadaljnji razvoj floristike na Slovenskem. Poleg tega je dolga leta vodil našo najstarejšo botanično inštitucijo – Botanični vrt, ki ga je s svojim delom dvignil na evropski nivo in vzpostavil številne povezave z drugimi vrtovi v Evropi.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-81-7
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete
Zdi se kot, da je Botanični vrt v Ljubljani vedno deloval po smernicah sodobnih vrtov. Nekatere rastline iz različnih nahajališč so v vrtu že 210 let. Celo več, na nekaterih nahajališčih, kjer so tedaj rastle, jih danes ni več. V vrtu pa so se ohranile iz tedanjih dni. To je pomembno zaradi morebitne ponovne naselitve na nekdanja rastišča. Tak primer ponovne uspešne naselitve (reintrodukcije) je naselitev vrste Fleischmannovega rebrinca na grajsko dvorišče - torej na Ljubljanski Grad, kjer je rastlina nekoč rastla.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tako že 210 let varuh domače flore. V knjigi skozi zgodovino spoznamo varovanje različnih vrst in kam vse so rastline iz Ljubljane potovale po Evropi. Poleg tega pa knjiga prikazuje tudi naravovarstvena prizadevanja vodij vrtov in današnje delo na področju varovanja rastlinskih vrst.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-76-3
210 YEARS OF EX-SITU CONSERVATION
Tekst je v angleščini
ISBN: 978-961-6822-72-5 (PDF)
Preberite knjigo...
Avtohtone medovite rastline
Rastline in njihovi opraševalci so naši nepogrešljivi spremljevalci brez katerih naše človeštvo ne bi preživelo. Ljudje pa smo še posebej sentimentalno navezani na medonosno čebelo, ki jo dojemamo kot skorajda udomačeno žival. V novi knjigi z naslovom Avtohtone medovite rastline, ki jo je izdal Botanični vrt Univerze v Ljubljani, je predstavljano sobivanje med rastlinami in čebelami, hkrati pa so s podrobnejšimi opisi predstavljene nekatere avtohtone medovite rastlinske vrste predvsem z vidika medovitosti. Kot dodatek na koncu knjige je tudi seznam avtohtonih rastlinskih vrst, kjer je vsaki izmed njih pridana barva cveta, čas cvetenja, njena življenjska oblika in v kakšni obliki nudi pašo čebelam. Na ta način tabela služi kot pomoč pri načrtovanju medovitih vrtov kot virov čebelje paše. Nekateri primeri medovitih vrtov pa so tudi opisani.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-69-5
Tropske rastline
Rajski vrt so sanje človeštva, ki so zapisane že v Bibliji in drugih svetih knjigah. Skoraj vse svetovne religije namreč poznajo harmonijo človeka in narave. Zaradi nepravilnih posegov človeka v naravo se ta harmonija lahko poruši in tedaj poseže mednje prasila. Le kaj se je zgodilo z ljudmi, da te harmonije ne morejo več doseči?
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-63-3
Senožeti, rovti - strme in pisane površine
Senožeti – pisanost, ki izginja!
Senožeti so bile površine, ki so bile najbolj oddaljene od doma. Ostajale so za konec košnje. Najprej se je poželo, da je bila hrana za prihodnje leto varno spravljena in šele potem se je šlo v senožeti. Največkrat po sv. Ani (26 julij). Vreme se je malo ustalilo in rastlinje je tam dozorelo. Kljub poznemu času je tam še vedno marsikaj cvetelo, drugo pa je že osipalo svoja semena. Čeprav je bilo delo težko, so v senožeti vsi radi hodili. Seno je tam drugače dišalo. Običaji in te najbolj pisane površine danes izginjajo. Najlepši pisani vrtovi so. Tujci nam jih zavidajo. Mi se pa kar ne moremo odločiti, kako bi z ustrezno kmetijsko politiko te skozi stoletja gozdu iztrgane površine ohranili. Kulturna krajina nam izginja. Jo bomo znali ohraniti za prihodnje rodove? Z njo pa nam izginja tudi rastlinska in živalska pestrost, ki se je na teh površinah razvijala.
Kako dolgo bomo še lahko uživali v tej pisani barvni paleti, ki se spreminja od pozne pomladi, poletja in jeseni?
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-59-6
Čebele in rastline
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-60-2 (pdf)
Likovna in vsebinska obravnava endemičnih in ogroženih rastlinskih vrst
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-56-5
GLOBALNA STRATEGIJA OHRANJANJA RASTLINSKIH VRST (TOČKA 8)
Iz pisnih virov je razvidno, da Botanični vrt v Ljubljani izmenjuje semena rastlin z drugimi vrtovi že od samih začetkov svojega delovanja v letu 1810. Prvi natisnjeni seznam semen je nastal leta 1889 in od tedaj naprej je ta izmenjava tudi dokumentirana. Od leta 1994 pa Botanični vrt Univerze v Ljubljani v seznamu semen v posebni rubriki redno navaja še semena, nabrana v naravi. V semenski banki v suhem prostoru se tako nahajajo semena okrog 3000 različnih rastlinskih vrst v več kot 12000 vrečkah. V trajni semenski banki pa že skladiščimo 702 vrsti, kar znaša 20,3 odstotka flore Slovenije.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-54-1
NARCISE V SLOVENIJI
»V poslednjih letih mi je prešlo v navado, da sem jo obiskoval na telovo ... Kljub lepemu, toplemu vremenu zgodnjega poletja je bilo videti, da je zgoraj zapadel svež sneg, kajti zelena pobočja so bila kot s sladkorjem posuta ... Množice belih narcis so pokrivale vse gorske travnike, narcise tako lepe in v tolikšnih množinah, da še nikoli in nikjer nisem videl kake cvetice prevladovati tako obilno. Narcise brez kraja, narcise vsepovsod ... Vzpenjal sem se na pravo pravcato narcisno goro. Jaz pa sem prihajal skozi bele narcisne vrtove na vrh Golice od telovega do telovega, iz leta v leto, kot na božjo pot k cvetnemu oltarju. Prepoln pobožnih spominov sem z njega poslušal in zrl v deželo svojih očetov.«
Julius Kugy: Iz življenja gornika (1968)
Navadna narcisa (Narcissus poeticus L. subsp. radiiflorus (Salisb.) Baker) ima še druga imena: ključavnica, bedenica in še bi lahko naštevali. Akademik dr. Milko Matičetov (1979) je našel zanjo približno 120 domačih imen. Narcise pa ne rastejo samo v Karavankah. Tam so zaradi množičnosti le najbolj znane. Najdemo jih tudi na Krasu, v slovenski Istri, na Kočevskem, v Prekmurju in še marsikje. Čeprav jih je prav gotovo največ v Karavankah nad Jesenicami, so tudi drugje z njimi posejane travnate površine, pašniki in senožeti. Zaradi manjše gostote populacij so te dostopnejše, saj lahko pristopimo skoraj do vsakega cveta, si ga ogledamo in primerjamo znotraj vrstno raznolikost vrste. Na Golici in okolici je to velikokrat težko, kajti množina narcis je tako velika, da ni prostora niti za človeško stopinjo. Zato tam te brezštevilne populacije lahko opazujemo le z njihovih robov, od tam, kjer vanje že sega zelenina in kjer se med njimi še da sprehoditi, ne da bi pohodili žlahtno belino.
Rod narcis je razmeroma obsežen in vsebuje približno 26 vrst, pri čemer nekateri drugi avtorji omenjajo še večje število vrst, in sicer prek 60. Taksonomija narcis je precej težavna zaradi velikega števila vrtnih različic, naravnih križanj in zaradi dolgoletne vzgoje v kulturi, kjer so nastale številne nove kombinacije. Kljub temu je to rod, ki ima tipično mediteransko razširjenost. Čeprav je vrst v primerjavi s kakšnim drugim rastlinskim rodom razmeroma malo, so ravno narcise tiste, ki v potencialu vrst skrivajo izredno raznolikost. V tem skromnem številu vrst so vrtnarji in žlahtnitelji našli številne sorte in nato vzgojili še na tisoče novih. Narcise spadajo med najstarejše in najlepše spomladanske čebulnice, ki so že stoletja najbolj cenjene vrtne rastline.
Prek 25000 sort jih je v hortikulturi v uporabi že nekaj stoletij. Tudi domačih imen za narcise je v svetu in tudi pri nas veliko.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-53-4
RAZNOLIKOST ŠIPKOV (ROSA L.) V SLOVENIJI
Rod šipkov je zelo obsežen in šteje okrog 200 vrst, ki se nahajajo v zmernih in subtropskih območjih severne poloble do tropske Azije. Le ena sama vrsta je tudi v tropski Afriki. Šipki so večinoma listopadni in redko zimzeleni grmi, lahko so plezalke in so bolj ali manj bodičasti. V Sloveniji jih raste le dobra desetina, a kljub temu ni njih prepoznavanje in določevanje nič lažje. Morda še celo težje, saj je Slovenija dejansko dežela na prepihu, kjer se stikajo vplivi Alp, Jadrana (Mediterana), Panonske nižine in Dinarskega gorstva, raztezajočega se vzdolž Balkanskega polotoka. Pri različnih rodovih razširjenih v Sloveniji se kaže zelo velika raznolikost znotraj vrste, pri šipkih pa je ta le še bolj izrazita. Na tej zelo majhni površini 20.256 km2 je okrog 3500 različnih rastlinskih vrst, kar daje deželi izredno pestro podobo rastlinskega sveta. Nekateri jo zato imenujejo kar vroča točka Evrope. Šipki ter njihova znotrajvrstna in medvrstna raznolikost pa zanesljivo sodijo v sam vrh raznolikosti. Nahajajo se v vseh fitogeografskih regijah Slovenije, kar le še dodatno vpliva na njihovo pestrost.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-52-7
TRADICIONALNA KOŠNJA OHRANJA RASTLINSKO BIODIVERZITETO
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-57-2 (pdf)
GLOBALNA STRATEGIJA OHRANJANJA RASTLINSKIH VRST (TOČKA 8)
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-51-0 (pdf)
RASTLINSTVO OKOLICE "FRANJE"
Rastlinstvo okolice “Franje” je knjiga, kjer se rastlinstvo preplete s zgodovinskimi utrinki. Soteska je zanesljivo najbolj poznana po partizanski bolnišnici« Franji«. Med rastlinami se sprehodimo v samo sotesko, kjer je bolnišnica, današnji spomenik evropske dediščine. V letošnjem letu mineva 110 let od odprtja planinske poti v sotesko Pasice. Mineva 75 let od ustanovitve bolnišnice. Ob 40 letnici osvoboditve se je tega spomenika spomnil pokojni prof. botanike na ljubljanski Univerzi dr. Tone Wraber tudi moj botanični mentor. Takrat sva se skupaj povzpela na Mali Njivč. Zapis je bil objavljen v Proteusu. Letos bi profesor praznoval 80 letnico. Tako vsem tem obletnicam v spomin posvečam ta pisan šopek rastlin, ki jih srečamo na poti v sotesko ali na bližnji Mali Njivč. Hlad, vlaga in toplota se tukaj izmenjavajo, zato je šopek rastlin zelo pisan in zanimiv. Kdo bi si mislil, da je tako bogat?
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-49-7
AUTOCHTHONOUS PLANTS IN THE URBAN ENVIRONMENT / SLOVENIAN SECOND MEETING OF EUROPEAN BOTANIC GARDENS CONSORTIUM WITH SYMPOSIUM, LJUBLJANA FROM 25.5. TO 29.5.2016
Ljubljana je v letu 2016 že drugič gostila evropski konzorcij botaničnih vrtov. V letu zelene prestolnice se je tema simpozija, ki smo ga ob konzorciju prav tako že drugič organizirali, že kar sama ponujala. Po Evropi so vse večji trendi v tem, da bi znotraj mest prepoznali ostanke narave, da bi jim dali večji pomen. Ljubljana to v veliki meri ohranja, kar kažejo zgodovinski podatki, zato je bilo razmišljanje o tem zanimivo in zelo plodno. Nastali so prispevki različnih avtorjev, ki govorijo o različnih temah, ki se nanašajo na avtohtone rastline v mestih. To kaže na to, da so botanični vrtovi zelo odprte ustanove in delujejo tudi preko svojih ograj. Ne le da so bili botanični vrtovi tisti, ki so imeli v svojih zbirkah v preteklosti različne eksotične rastline, od vedno so skrbeli za domačo floro. Ljubljanski botanični vrt je celo imel tako ime na začetku - Vrt domovinske flore in to tradicijo v vrtu nadaljujemo še danes. Hkrati pa je to tudi zgodovina mnogih botaničnih vrtov po Evropi. Kako so rastline pomembne spoznamo morda šele takrat, ko zanje ni prostora, ko se znajdemo tam, kjer se nama zazdi, da jih skoraj ni mogoče videti. Pa vendar so ljudje ta pra instikt za rastline ohranili povsod in so vrtove, ki so nenazadnje omenjeni v vseh svetovnih religijah kot nekaj lepega rajskega, prvobitnega, znali vkomponirati v še tako nemogoče prostore. To lahko vidimo v bližnjih Benetkah, in marsikje po Sredozemlju….
Tekst je samo v angleščini
ISBN: 978-961-6822-46-6
Preberite več...
FLEISCHMANNOV REBRINEC (PASTINACA SATIVA L. VAR. FLEISCHMANNI (HLADNIK) BURNAT)
Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat) je endemit, ki ga v naravnem okolju ne najdemo več. Je naša posebnost, še posebej prava dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V botanični strokovni in znanstveni literaturi navajajo kot njegovo edino nahajališče prav ljubljanski Botanični vrt. Na griču Ljubljanskega gradu je novo, še neznano vrsto rebrinca našel v tridesetih letih devetnajstega stoletja vrtnar Andrej Fleischmann, ga prenesel v vrt in tam posadil. Po njem ga je imenoval Franc Hladnik. O rebrinčevem pojavljanju ni enotnega mnenja. Nekateri trdijo, da je morda nastal kot posledica dedne spremembe (mutacije) v Botaničnem vrtu, drugi pa, da je res rasel na Grajskem griču. Tako kot Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) je Fleischmannov rebrinec svojo pot v evropske univerze, muzeje in vrtove začel s herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata in vzbudil pozornost tedanje botanične strokovne javnosti. Fleischmannov rebrinec spada med slovenske endemične rastline. Uvrščamo ga med izumrle rastline, ker v naravi ne uspeva več. Ima celo svojo poštno znamko. V letu 2016 pa je bila tej znameniti rastlini na čast odprta učna pot Po poti Fleischmannovega rebrinca, ki povezuje Botanični vrt in Ljubljanski grad.
Veliko je o tej rastlini že znanega, marsikaj pa je bilo in je še vedno neznanega in je zavito v skrivnostnost.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN 978-961-6822-44-2
BOTANIČNI VRT V LETU ZELENE PRESTOLNICE EVROPE
Tekst je v slovenščini in angleščini.
ISBN 978-961-6822-45-9 (pdf)
WILD ROSES (ROSA L.) IN SLOVENIA
Slovenija spada med floristično zelo bogate dežele. Šipki (Rosa L.) so zelo majhen del njene biodiverzitete. Od okrog 200 vrst jih v Slovenije raste le 25. Kljub temu je njihovo razločevanje na posamezen vrste vsaj pri nekaterih zelo težavno, ker je raznolikost znotraj posamezne vrste lahko zelo velika. Pri določevanju vrst to sicer predstavlja težavo, za pestrost samega rodu, pa je to zelo dobro. Zaradi tega se namreč pojavljajo številni prehodi med vrstami, kot tudi različni križanci, ki jim je možno najti v naravi. Štiri različna fitogeografska območja v Sloveniji, ki so pogojena z vplivi Jadrana, Alp, Dinarskega gorstva in Panonske nižine, pa to raznolikost le še dodatno bogatijo in veliko doprinesejo k medvrstni pestrosti tega rodu znotraj Slovenije.
Tekst je samo v angleščini
ISBN 978-961-6822-43-5
CVETNE FORMULE RASTLINSKIH DRUŽIN V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V LJUBLJANI
Nova knjiga o cvetnih formulah na zanimiv način predstavlja tematiko, ki je včasih suhoparna celo za strokovnjaka. V knjigi so predstavljene tiste rastlinske družine, katerih predstavnike lahko obiskovalci vidijo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Vsakemu opisu so dodani nekateri tipični predstavniki in kakršnekoli zanimivosti opisane družine. Za lažjo predstavo pa so opisom dodane še številne fotografije s katerimi je predstavljena čudovita rastlinska pestrost.
Cvetne formule so le del tistega, s čimer so si ljudje pomagali, da so nepregledno množino rastlin spravili v nek red in si na ta način stvari lažje zapomnili. Razvrščanje in predalčkanje ni nič novega. Vedno se je znanje podajalo tako, da so poskušali stvari spraviti v nek red, saj se je potem lažje prenašalo naprej.
Z vse večjim razvojem botanike so se pojavljale tudi težnje po čim večji abstrakciji in čim bolj znanstvenem pristopu k proučevanju rastlin. Cvetne formule so tako zanesljivo najboljši primer abstrakcije, saj opuščajo vse nepomembno in poizkušajo pri posamezni družini povzeti vse glavne značilnosti, zapisane samo z nekaj črkami, znaki in številkami. S cvetno formulo namreč na najenostavnejši način opišemo zgradbo cveta pri posamezni vrsti ali višjih taksonomskih skupinah. V današnjem času so cvetne formule uporabne tudi za tridimenzionalno modeliranje prikaza strukture cveta.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-40-4
ANDREJ FLEISCHMANN (1804-1867), VRTNAR IN VODJA V BOTANIČNEM VRTU V LJUBLJANI
V delu je predstavljeno življenje in delo botanika in vrtnarja Andreja Fleischmanna. Že leta 1819 ga je kot petnajstletnega dečka vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Franc Hladnik vzel za vajenca in vrtnarja v vrt, v katerem je Fleischmann preživel vse življenje. S svojim učiteljem je prehodil Kranjsko po dolgem in počez in mu pomagal nabirati rastline za vrt in herbarij. Pod Hladnikovim vodstvom je delal do leta 1834, do leta 1850 pa je bil njegov predstojnik zdravnik Ivan Nepomuk Biatzovsky. Od leta 1850 do 1867 pa je Fleischmann Botanični vrt vodil sam. Leta 1844 je izdal delo Übersicht der Flora Krain's (Pregled kranjske flore), ki je drugo tiskano delo o rastlinstvu Kranjske. Mnogi njegovi podatki niso točni ali pa so dvomljivi in nezanesljivi. V delu navaja 2617 taksonov. Našteva 238 v glavnem gojenih (kultiviranih) rastlin, ki so bile posajene v vrtu. Fleischmann ni nabiral rastlin za svoj samostojen herbarij, sodeloval pa je z nemškim botanikom H. G. L. Reichenbachom pri herbarijski zbirki Flora Germanica exsiccata in mu poslal 75 pol. V nasprotju s Hladnikom, ki ni ničesar objavil, je Fleischmann razmeroma veliko pisal. Strokovne članke je objavljal v revijah Flora in Verhandlungen des zoologisch-botanischen Vereins in Wien.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-39-8
NAVADNI MALI ZVONČKI (GALANTHUS NIVALIS L.) V SLOVENIJI
Ko zacvetijo zvončki, začutimo pomlad. Velikokrat do tiste prave pomladi mine še nekaj časa. Celo sneg še lahko zapade, se obdrži dan, teden ali več, vendar pa zvončki naznanjajo, da zima počasi odhaja.
Zvončki niso rastline, ki bi morale biti moderne. So preprosto med prvimi, zato jim ni potrebno tekmovati z drugimi. Vseeno bi kdo v današnjem času pomislil, da se jih je že marsikdo naveličal, zato bi se morda kakšen »modni oblikovalec« poizkušal zamisliti kaj novega. Ni nobene potrebe, za to zvončki poskrbijo kar sami.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-24-4
Preberite več...
BELO CVETOČE RAZLIČICE V SLOVENSKI FLORI
V delu je obravnavan pojav belo cvetočih različic, ki imajo samo cvet bel in se tako ločijo od večine predstavnikov posameznega rodu ali vrste v naravnih populacijah, ki imajo normalno različno obarvane cvetove. Vendar se tudi belina razlikuje. Ponekod so samo venčni listi beli ali še ti rahlo krem obarvani, drugje so prašniki ali brazde drugače obarvani, pojavljajo pa se tudi povsem beli cvetovi. Belo cvetoče različice tako vsebujejo vse te odtenke od popolnoma belih cvetov. Delo obravnava te predstavnike pri različnih vrstah in rodovih, ki sem jih skozi desetletja terenskega dela našel v različnih delih Slovenije.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-23-7
Preberite več...
TRAVNIKI - ZELENE POVRŠINE ALI PISANI VRTOVI?
Tekst je v slovenščini in angleščini.
ISBN: 978-961-6822-37-4 (pdf)
PO POTI FLEISCHMANNOVEGA REBRINCA
Tekst je v slovenščini in angleščini.
ISBN: 978-961-6822-36-7
ŽAFRANI (CROCUS L.) - RAZNOLIKOST V SLOVENIJI
Velikost: Miniaturka
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-35-0
TELOHI (HELLEBORUS L.) - RAZNOLIKOST V SLOVENIJI
Velikost: Miniaturka
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-34-3
NAVADNI MALI ZVONČKI (GALANTHUS NIVALIS L.)
Doplonjena verzija miniaturne knjižice zvončkov.
Dimenzije: 5,6 x 7,7 cm
TRAVNIŠKA KADULJA (Salvia pratensis L.) V SLOVENIJI
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN 978-961-6822-26-8 (pdf)
Preberite knjigo...
NAVADNI MALI ZVONČKI (GALANTHUS NIVALIS L.) V SLOVENIJI
Ko zacvetijo zvončki, začutimo pomlad. Velikokrat do tiste prave pomladi mine še nekaj časa. Celo sneg še lahko zapade, se obdrži dan, teden ali več, vendar pa zvončki naznanjajo, da zima počasi odhaja.
Zvončki niso rastline, ki bi morale biti moderne. So preprosto med prvimi, zato jim ni potrebno tekmovati z drugimi. Vseeno bi kdo v današnjem času pomislil, da se jih je že marsikdo naveličal, zato bi se morda kakšen »modni oblikovalec« poizkušal zamisliti kaj novega. Ni nobene potrebe, za to zvončki poskrbijo kar sami.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-24-4
Preberite več...
BELO CVETOČE RAZLIČICE V SLOVENSKI FLORI
V delu je obravnavan pojav belo cvetočih različic, ki imajo samo cvet bel in se tako ločijo od večine predstavnikov posameznega rodu ali vrste v naravnih populacijah, ki imajo normalno različno obarvane cvetove. Vendar se tudi belina razlikuje. Ponekod so samo venčni listi beli ali še ti rahlo krem obarvani, drugje so prašniki ali brazde drugače obarvani, pojavljajo pa se tudi povsem beli cvetovi. Belo cvetoče različice tako vsebujejo vse te odtenke od popolnoma belih cvetov. Delo obravnava te predstavnike pri različnih vrstah in rodovih, ki sem jih skozi desetletja terenskega dela našel v različnih delih Slovenije.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-23-7
Preberite več...
Tekst je v angleščini
ISBN 978-961-6822-20-6 (pdf)
Preberite knjigo...
Tekst v slovenščini in angleščini.
ISBN 978-961-6822-16-9 (pdf)
Preberite več...
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-15-2
Preberite več...
Tekst je v slovenščini in angleščini
Preberite več...
ŽAFRANI (CROCUS L.) V SLOVENIJI
CROCUS (CROCUS L.) IN SLOVENIA
Jože Bavcon
Tekst je v slovenščini in angleščini
200 LET BOTANIČNEGA VRTA V LJUBLJANI
200 YEARS - BOTANIC GARDENS IN LJUBLJANA
200 ANS DU JARDIN BOTANIQUE DE LJUBLJANA
I 200 ANNI DELL'ORTO BOTANICO DI LUBIANA
200 JAHRE DES BOTANISCHEN GARTENS IN LJUBLJANA
Tekst je v petih jezikih: slovenščina, italjanščina, francoščina, nemščina, angleščina
BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI
Jože Bavcon
Botanični vrtovi so ponavadi zelene oaze sredi mestnega vrveža. Tudi v našem glavnem mestu ima, na ne prav velikem predelu med Grubarjevim kanalom in železniško progo, že od leta 1810 svojo domovinsko pravico Botanični vrt. Zasnoval ga je Franc Hladnik kot vrt domovinske flore.
V knjigi, ki je posvečena 200 – letnici botaničnega vrta, je predstavljena zgodovina od prvih začetkov do današnjih dni. Hkrati spremljamo pregled rastlin v vseh letnih časih. Predstavljenih je okoli 700 vrst, ki so posajene v vrtu, v rastlinjakih in na opazovalnem travniku; med seboj se prepletajo domače sorte in take iz tujih okolij. Za lažjo prepoznavnost je v knjigi 300 fotografij, besedilo pa je slovensko in angleško.
Monografija je namenjena vsem ljubiteljem in strokovni javnosti.
- 21 x 26 cm, 232 strani, trda vezava
NAVADNI MALI ZVONČKI (GALANTHUS NIVALIS L.)
COMMON SNOWDROPS (GALANTHUS NIVALIS L.)
Dimenzije: 5,6 x 7,7 cm
INDEX SEMINUM
TROPSKI RASTLINJAK V LJUBLJANI
THE TROPICAL GREENHOUSE IN LJUBLJANA
FRANC HLADNIK FOUNDER OF THE LJUBLJANA BOTANIC GARDEN
INDEX SEMINUM 2010
200 LET BOTANIČNEGA VRTA V LJUBLJANI
200 YEARS - BOTANIC GARDENS IN LJUBLJANA
INDEX SEMINUM 2009
120 LET NABIRANJA SEMEN RASTLIN ZA INDEX SEMINUM
120 LET PRVEGA NATISA INDEX SEMINUM
120 YEARS OF SEED HARVESTING FOR INDEX SEMINUM
120 YEARS OF THE FIRST PRINTED INDEX
Index seminum 2008
INDEX SEMINUM ANNO 2007 COLLECTORUM
80 YEARS OF ALPINUM "JULIANA"
INDEX SEMINUM ANNO 2006 COLLECTORUM
INDEX SEMINUM ANNO 2005 COLLECTORUM
INDEX SEMINUM ANNO 2004 COLLECTORUM
INDEX SEMINUM ANNO 2003 COLLECTORUM
INDEX SEMINUM ANNO 2002 COLLECTORUM
Index seminum 2002
INDEX SEMINUM ANNO 2001 COLLECTORUM
Index seminum 2001
190 YEARS OF THE LJUBLJANA BOTANICAL GARDEN
INDEX SEMINUM ANNO 2000 COLLECTORUM
Index seminum 2000
INDEX SEMINUM ANNO 1999 COLLECTORUM
Index seminum 1999
INDEX SEMINUM ANNO 1998 COLLECTORUM
Index seminum 1998
INDEX SEMINUM ANNO 1997 COLLECTORUM
Index seminum 1997
NAVADNA CIKLAMA (CYCLAMEN PURPURASCENS MILL.) IN NJENA RAZNOLIKOST V SLOVENIJI
Jože Bavcon
NAVADNI MALI ZVONČEK (GALANTHUS NIVALIS L.) IN NJEGOVA RAZNOLIKOST V SLOVENIJI
Jože Bavcon
IZVLEČEK
V Sloveniji raste ena sam vrsta iz rodu navadnih zvončkov (Galanthus L.), to je Navadni mali zvonček (G. nivalis L.), ki je splošno razširjen. Velike lokalne populacije rastejo v gozdovih, gozdnih robovih, logih in na negnojenih travnikih. Slovenija je zelo raznolika glede podnebja, reliefa, geološke podlage, tal in posledično temu flore. Razdeljena je na štiri fitogeografska območja: alpsko, dinarsko, subpanonsko in submediteransko in še na dve prehodni: preddinarsko in predalpsko. Prav zaradi tega sem predvideval, da lahko znotraj vrste najdemo posamezne posebnosti. Zanimalo me je, koliko so te različice tudi stabilne. Po nekajletnih opazovanjih v naravi in prenosu primerkov v botanični vrt sem vse te posebnosti razdelil na posamezne skupine glede na: obliko cveta, velikost celotne rastline, obliko zunanjih in notranjih perigonovih listov, število zunanjih in notranjih perigonovih listov, obarvanost zunanjih in notranjih perigonovih listov, vzorec notranjih perigonovih listov, obliko in barvo plodnice, podporna lista, dodatne ovršne liste, zelene stebelne liste (število, širina, barva). V botaničnem vrtu je sedaj v zbirki že preko 1000 enot avadnega malega zvončka, v kateri so vse te omenjene skupine zastopane.
Pri založbi Black Dog Publishing Limited v Londonu je letošnjega julija izšla nova knjiga Botanic Gardens a Living History. V njej so s sliko in besedo predstavljeni najpomembnejši botanični vrtovi na svetu. Povabilo za predstavitev je dobil tudi naš vrt.
http://www.blackdogonline.com/all-books/botanic-gardens.html
ZGIBANKE
BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI
LJUBLJANA BOTANICAL GARDEN
DVD FILMI
POD DVESTOLETNO LIPO 200 LET BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V LJUBLJANI
200 LET BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI
PUBLIKACIJE o botaničnem vrtu v Ljubljani
MONOGRAFIJA o Botaničnem vrtu!
J. Bavcon: Botanični vrt v Ljubljani - 'Vrt domovinske flore'.
Založba Kmečki glas, Ljubljana 2000
Trda vezava, format: 21,5 x 26cm, 112 strani, več kot 150 barvnih fotografij, besedilo v slovenskem in angleškem jeziku
Prva monografija o Botaničnem vrtu v Ljubljani, ki je izšla ob 190-letnici vrta. Sprehodimo se po vrtu skozi vse letne čase, zaidemo v preteklost in uživamo v čudovitih fotografijah, opisih rastlin in njihovih rastišč. Dvojezično napisana knjiga je lepo darilo vsem domačim in tujim gostom mesta Ljubljana.
ZGIBANKA
Botanični vrt v Ljubljani
Ljubljana Botanical Garden
Mestna občina Ljubljana 2000
Format: 10 x 21cm, 16 strani, barvne fotografije, zemljevid vrta, besedilo v slovenščini in angleščini
Knjižica z osnovnimi informacijami o vrtu.
Serija RAZGLEDNIC s prizori in rastlinami iz botaničnega vrta
Nekatere naše rastline se v jeseni lepo obarvajo: navadni ruj (Cotinus coggygria).
Ozkolistna potonika (Paeonia tenuifolia).
Spomladanski zajčji mak (Adonis vernalis).
Najstarejši del vrta v poletnem času.
Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) - edini rodovni slovenski endemit. Poimenovana je po prvem botaniku slovenskega rodu, ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani, Francu Hladniku (1773-1844).
Fleischmanov rebrinec (Pastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat) - mutanta navadnega rebrinca, najdena na ljubljanskem gradu. Po izginotju na naravnem nahajališču ga od prve polovice 19. stoletja goji Botanični vrt v Ljubljani.
Juvanov netresk (Sempervivum juvanii Strgar) - slovenski endemit, ranljiva vrsta.
Mogočna 190 let stara 'Marmontova lipa' in z bršljanom obraščen macesen pozimi.
POSTER
Velikost: 68 x 48 cm
