REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
28. seja
(28. maj 2007)
Sejo je vodil France Cukjati, predsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.01.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Botanični vrt, ustanovljen kot vrt domovinske flore, bo čez tri leta praznoval častitljivo 200. letnico svojega obstoja in delovanja. Ljubljana je kot glavno mesto takratnih Ilirskih provinc, leta 1810 dobila ustanovo, v kateri so lahko študentje medicine spoznavali rastline, ki so jih uporabljali za zdravljenje. Naravoslovec Franc Hladnik, rojen v Idriji, prvi ravnatelj in ustanovitelj vrta, je s ponovnim prihodom avstrijske oblasti uspel ta vrt ohraniti. Vrt je po njegovi zaslugi nadaljeval svoje delo, ki nepretrgoma traja vse do današnjih dni. Poleg NUK-a je to najstarejša neprekinjeno delujoča ustanova pri nas. Kljub temu pa botanični vrt v Ljubljani, v primerjavi z drugimi v naši okolici, ki so bistveno mlajši, nima s strani države urejenega statusa ustanove nacionalnega pomena.
Na moje poslansko vprašanje pred natančno dvema letoma ste mi odgovorili, da "se ministrstvo za visoko šolstvo zaveda pomena te zelo zelo pomembne ustanove in tudi pripravljamo vse, da se bo čez pet let, ko bo 200. letnico to primerno proslavilo. Zaradi tega imamo sklicano koordinacijo. Problem je v tem, da je to nekako otrok štirih staršev." (Konec navedka) Poleg tega ste mi zagotovili, da naj bi botanični vrt postal spomenik državnega pomena, ter da boste v proračunih za leti 2006 in 2007 zagotovili ustrezna finančna sredstva. V dveh letih se koordinacija s strani ministrstva formalno, sploh ni ustanovila. Res pa so se predstavniki na pobudo tedanjega dekana Biotehniške fakultete, prof. dr. Jožeta Ostrca v tem času nekajkrat sestali, vendar je bila prisotnost s strani ministrstev dokaj skromna ali zanemarljiva, enkrat ali dvakrat pa celo brez njihove udeležbe. V tem času se status vrta ni spremenil, finančno stanje se je celo še poslabšalo, kadrovsko pa je že vrsto let podhranjen. Od štirih krušnih staršev, se je svojih obveznosti doslej zavedala zgolj Mestna občina Ljubljana. Žal pa je v letošnjem mestnem proračunu črtala investicijo za rastlinjak.
Sprašujem vas, spoštovani gospod minister dr. Zupan: zakaj smo izgubili dve dragoceni leti? In kaj boste do konca vašega mandata dejansko naredili za izboljšanje situacije v univerzitetnem botaničnem vrtu v Ljubljani? Tukaj mislim na statusni, finančni in kadrovski položaj univerzitetnega botaničnega vrta. Za vaš odgovor se vam že v naprej zahvaljujem.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite.
DR. JURE ZUPAN: Hvala lepa, podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec. Znana mi je vaša skrb za botanični vrt, ki bo čez nekaj let praznoval častitljivo 200. letnico. Mislim, da delimo z vami to skrb in glede na to vam lahko odgovorim, da je bilo kar nekaj narejenega, da pa seveda morajo temu ustrezno ukrepati vsi. Takoj po tem vašem vprašanju, kot ste pravilno povedali, je bil ustanovljen ta koordinacijski odbor. Jaz sem večkrat povprašal, da so se tam sestali, dejstvo pa je, da mora nekdo te zadeve
47. TRAK (VI) 17.23
(nadaljevanje) urediti oziroma primerno peljati načrte. S tem, da je formalno gledano Botanični vrt je notranje organizacijska enota Univerze v Ljubljani Biotehnične fakultete z našega stališča, kar pomeni, da ima ingerenco nad delom, torej nad tem, da pripravi načrt, da pripravi ustrezno dokumentacijo, da pripravo vse to, ima Univerza v Ljubljani, konkretno Biotehnična fakulteta. S tega stališča, ker se je v tem času sedaj tudi financiranje univerze spremenilo, kar pomeni, da ima univerza financiranje v kosu, morajo to v svojem delu to tudi prikazati. Z našega stališča pa smo kljub temu v letu 2006 je dobil Botanični vrt skupaj 77.325 evrov, to se pravi, je bilo to narejeno. Narejen je bil steklenjak, .../Nerazumljivo./ projekta in na podlagi katerega pa bo nadalje izdelana projektna dokumentacija. Tudi zato je treba v finančnem proračunu Univerze to pripraviti. Mi smo jih na to opozorili in jaz upam, da bodo sedaj v nadaljnjem delu to pripravili. Mi smo zato pripravljeni. Se pravi, postopek za sam, preko tipa je pripravljen in je utemeljeno pričakovati, da bo v steklenjak v primerni velikosti in tehnični opremljenosti zgrajen v letu 2008, se pravi to je bilo narejeno, vendar pa to ni dovolj. Namreč ta, vsi vemo, ta Botanični vrt je na nek način majhen in je v neprimerni lokaciji. Zaradi tega je na lokaciji Brdo predviden nov botanični vrt oziroma kot temu rečemo botanični vrt 2 in prav zaradi tega, ker je to nacionalnega pomena smo mi ta botanični vrt na lokaciji Brdo posebej specifično naglasili in poimensko navedli v enem od teh 35 nacionalnih programov resolucije. Tukaj imam resolucijo pred seboj. To je program 3.2 Politehnika Ljubljana v kateri je v sklopu tega severno zahodnega dela Politehnike pri Biotehnični fakulteti eksplicitno naveden nov botanični vrt. Če vam to preberem, se pravi: Center nove tehnologije in dizajn, na drugi strani bo Naravoslovno tehnični kompleks Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, nacionalni inštitut za biologijo z botaničnim vrtom. In to je tu notri. To je celotni projekt, ki zaenkrat v teh detajlih še ni izdelan, je pa naša skupina imenovana in bo to absolutno projekt Politehnike, bo pa seveda morala Biotehnična fakulteta tisti svoj delež načrtovanja in pa vsega tega .../Nerazumljivo./ pri čemer bo pa naše ministrstvo vodilo celoten projekt, ki bo sestavljen iz več podprojektov. In to je eden od podprojektov. V tem smo tudi na našem ministrstvu zagotovili, to je projekt, ki je vreden 50 milijonov evrov in iz tega iz proračunskih sredstev 16 milijonov evrov. Torej, mi menimo, da bo to narejeno. To je v programu in projektih in upam, da bomo skupaj tudi malo pospešili. Jaz sem vam hvaležen za to vprašanje. In bomo skupaj tudi pri Biotehnični fakulteti malo podrezali, da bodo malo bolj aktivni. Treba pa je vedeti, začeta iniciativa in pa vsi
48. TRAK: (SB) - 17.26
(nadaljevanje) strokovni načrti za to pa sodijo na biotehniško fakulteto kar ministrstvo za tako specifičen objekt kot je nima takšnih strokovnjakov, da bi pripravili tisto osnovno dokumentacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Izvolite, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Res je v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023 v okviru politehnike Ljubljana vključen nov botanični vrt, vendar po mojem mnenju bi bilo potrebno že sedaj tudi konkretno na kadrovskem in finančnem področju stvari urediti, če se želi ta stvar resno izpeljati, kajti to ni tako zanemarljiv projekt, da bi nastal kar čez noč. Obstaja pa tudi en dvom, namreč pred enim tednom smo na nacionalni televiziji slišali s strani predstavnika vašega ministrstva, da bo ta projekt mogoče začeti, mogoče je bilo posebej poudarjeno, že pred letom 2013, vse pa naj bi bilo odvisno od prioritet na vašem ministrstvu. Se pravi, da naj bi ta projekt nekako začel živeti po letu 2013, z manj verjetnosti pa pred tem obdobjem, čeprav vemo, da naj bi resolucija začela veljati že v letošnjem letu oziroma v prihodnjem letu, zato mislim, da bi bilo potrebno že sedaj narediti kakšne poteze na kadrovskem in predvsem finančnem področju, zato me nekako navdaja občutek, da je ta botanični vrt v nacionalni resoluciji zgolj črka na papirju. Zato vas sprašujem, gospod minister: Ali lahko v vašem mandatu pričakujemo tudi kakšna bolj konkretna dejanja, saj zadnji sestanek 6. julija 2005 govori predvsem o tem, da bi morali to komisijo tudi formalno ustanoviti? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister.
DR. JURE ZUPAN: Hvala lepa. V tej točki se z vami strinjam. Glejte, če neka fakulteta, neka univerza, ki je za nekaj zadolžena, ki je pod njeno ingerenco ../nerazumljivo./. mislim, da je to nujno, da to resno prime in s posebnim dopisom bomo to opozorili, da bi to skupino oživela, jo bomo kot se temu reče spodbujali in pa se z njo pogovarjali. Dejstvo pa je, da morajo oni pripraviti to osnovo, kot sem že rekel, za steklenjak je poskrbljeno in bo verjetno v letu 2008 po sedanjem tempu bo to narejeno. Bolj pomembno je, da preidemo na ta drugi del, torej na novo lokacijo, tu pa je eksplicitno napisano, da bo to do leta 2013....projekt do 2023, ta projekt je do 2013, to se pravi, da je v celoti, torej v celoti je politehnika planirana v tem krajšem obdobju, torej v prvem obdobju in treba se bo izboriti za prioritete, to pa je povsem jasno in v tem delu je v največji meri odgovorna Univerza v Ljubljani, da bo
49. TRAK: (KO) - 17.30
(nadaljevanje) postavila svoje prioritete tako, kot meni, da je najbolj pravilno. Mi lahko na to vplivamo, mi lahko dajemo sugestije, vendar pa je univerza tista, ki daje svoje prioritete in tudi če bi se mi v to mešali bi potem seveda takoj nekdo rekel: "Tu pa se mešate v našo avtonomijo" in tako naprej, torej jaz se vam zahvaljujem za to pobud, mi bomo rekli, da poslanci v Državnem zboru sprašujejo za to, da menijo, da bi se denar davkoplačevalcev moral namenjati za to, da je to prioritetno. Recimo v tem smislu enako, kot recimo biotehniška fakulteta ali pa v tem sklopu tega dela in bomo to pač paralelno vozili. Jasno pa je, da to potrebujemo, zato potrebujemo sklep tako senata, kot celotne Univerze v Ljubljani, da potem to izpeljemo, ker mi, torej ministrstvo, dela investicije na podlagi sklepa senata Univerze v Ljubljani in pa upravnega odbora.