Te dni v vrtu gostimo kolegici iz Madžarske (Eszterházy Károly Katolikus Egyetem, Eger), ki sta na Erazmus izmenjavi. Poleg izmenjave izkušenj in dela v samem vrtu bosta spoznali tudi naše delo v Ljubljani na zeleni infrastrukturi, ter naše terensko delo. Skupaj smo nabirali semena naših vrst na travniku v Rojah, obiskali pa bomo tudi še druge dele Slovenije, kjer se bosta spoznali z našo floro.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani – Vrt Domovinske flore se še vedno, tako kot na začetku ukvarja z raziskavami naših vrst. Prav na praznik Slovenije in ob bližajočem se rojstnem dnevu vrta (11. julij 1810) so v svetu zopet zazvončkljali naši navadni zvončki z naslovom: New Cultivars of Galanthus nivalis in Slovenia (Članek je prosto dostopen na medmrežju in je izšel ravno te dni).
Petek, 12. julij 2024 ob 17.30 pri Ruski jami
Umetniško-znanstveni dogodek
Astrotop_X
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
JULIJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Na današnji dan 23. maja 1707 se je na Švedskem rodil slavni Carl Linnaeus genij iz Upsale, kot so ga poimenovali. V botaničnem in zoološkem svetu je pomenil pravi premik naprej. Kot skromen študent in tudi finančno ne dovolj bogat, je 23 avgusta 1728 zapustil svoj otroški kraj Stenbrouhult v Provinci Småland in prišel v Upsalo, da bi tukaj študiral medicino.
V Muzeju krščanstva na slovenskem so danes 17.5.2024 ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Simbolika rastlin v svetem pismu in drugih svetih knjigah.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se res bori z mnogo težavami, zato še vedno prosimo najširšo javnost za podporo. Da vrt ni proti razvoju in da je dejaven pa priča njegova aktivnost v zadnjem času. Zelo je aktiven na mednarodnem področju. V Goteborgu na Švedskem smo sodelovali na evropskem konzorciju botaničnih vrtov Eu kjer smo sprejemali akcijski načrt za botanične vrtove v EU in širše. Temu je sledil enotedenski sestanek partnerjev iz Italije, Francije, Malte in Slovenije LIFE SEEDFORCE na univerzi v Vidmu (Udinah) in nato tri dni v Ljubljani. Rezultati genetskih analiz že dajejo prve rezultate. Sedaj že lahko povemo, da so kraljice gora - alpska možine, ki rastejo na Poreznu in tiste, ki rastejo v Karnijskih Alpah različne. Tudi populacije nekaterih vrst Natura 2000 so pri nas številčnejše, nekatere pa so pri nas bolj ogrožene, med njimi je zanesljivo navadna obročnica z enim samim rastiščem v dolini Belice v občini Osilnica. Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavlja celovit pogled na rastline, zato se povezujemo z različnimi ustanovami doma in po svetu. Tako je povezava s Portugalsko, ki jo ima naš vrt tudi že iz 19. stoletja pripeljali z iniciativo mlajše ustanove kot je Muzej Krščanstva v Stični in Botaničnim vrtom v Belemu (Lizboni) do razstave z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah, ki jo v petek otvarjajo v Stični in je rezultat dela kolegov iz Portugalske. V Botaničnem vrtu UL pa bodo rastline v živo vidne in tudi označene, tako da se vsak lahko prepriča kako pomembne so take zbirke rastlin tudi za najširšo kulturo. Kljub temu, da bo do mnoge od teh šele jutri prišle iz Kopra, kjer prezimujejo, ker doma zaradi nerazumevanja nimajo prostora. Kot, da bi šlo za biblijsko zgodbo o izgnancih.
Jutri začnemo že četrto leto zapored s ponovno selitvijo rastlin iz Marjetice Koper v Ljubljano. Ob 8.15 začnemo nalagati prvi priklopni kamion za Ljubljano. V petek zgodbo nadaljujemo.
Jože Bavcon vodja botaničnega vrta
Danes je Botanični vrt začel dobivati novo ograjo. V lanskem letu je potekala rekonstrukcija Ižanke ceste in ob tem se je izkazalo, da je ograja iz leta 1955 že zelo dotrajana. Na našo prošnjo je MOL takoj prisluhnil. Res smo hvaležni MOL g. županu Zoranu Jankoviću, ki je ograjo odobril. Sedaj je prišlo do lepe in lične izvedbe ograje nad katero je lebdel in jo snoval g. podžupan doc. Rok Žnidaršič, prav tako arhitekt. Nova podoba nastaja v dobro vseh ljubiteljev vrta. Lepo bi bilo, če bi bilo z vsemi deležniki sodelovanje tako dobro kot z Mestno občino Ljubljana.
Rekonstrukcija Ižanske ceste pred Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani dobiva novo celostno podobo. MOL se je potrudila s povsem svežimi novimi cestnimi oznakami.
Zelo uspešen sestanek LIFE SEEDFORCE smo po treh dneh v Ljubljani v Botaničnem vrtu zaključili.
Junij 2024
KAKTUSI IN DRUGE SOČNICE – NA ZNAMKAH SVETA, FOTOGRAFIJAH IN V ŽIVO – razstava
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
JUNIJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Na današnji dan (29. 3. 1773) pred 251 leti, se je rodil Franc Hladnik, prvi docent za botaniko, ustanovitelj in dolgoletni vodja Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Sledil je raziskavam flore Kranjske, ki so jo pri nas začeli Scopoli med leti 1754 do 1769, Hacquet 1766 do 1778, Franz Xaver Wulfen me leti 1755- 1763. Prav slednji je bil tudi mentor mlademu Hladniku. Hladnik je tako imel zelo dobro podlago v svojih predhodnikih in uspešno jo je nadaljeval in odkril marsikaj novega, kar njegovi predhodniki niso. Kljub temu pa je vse svoje predhodnike zelo cenil. Njemu gre zahvala, da je botanični vrt ostal, bil je dober prijatelj Hoste, botanika in cesarjevega zdravnika na Dunaju, ki je uspel vrtu pomagati. Njegovo največje delo, ki je živo še danes, je prav Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje še danes. Prepoznal je nadarjenost svojega dijaka Franceta Prešerna in se zanj zavzel. Njegovo botanično znanje je počastil nemški botanik Reichenbach, ki je po njem poimenoval naš monotipičen rod Hladnikia pastinacifolia, edini rodovni endemit pri nas.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.
Po decembrskem prejemu obnovljenega certifikata za botanični vrt, so nas danes s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI v Londonu razveselili z še drugim obnovljenim certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. Čeprav smo en certifikat že imeli, smo do tega prišli še z večjim trudom in s še več dokazili kot pri prvem. Ni dovolj imeti samo strategijo, brez nje ne moreš biti certificiran vrt, ni dovolj imeti samo vizijo. Vse navedeno je potrebno tudi izvajati in potem to z izvedenimi deli dokazati, da potem zadostiš vsem pogojem za certifikat. Veseli smo, da smo v ekipi tistih najboljših na svetu.
G. nivalis 'Nova Gorica' ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Ker je primerek najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča, sem jo poimenoval po mestu Novi Gorici (Bavcon 2008).
Botanični vrt z vsakim sončnim dnem dobiva novo podobo. Zimske rastline se prebujajojo, mali navadni zvončki, jarice, veliki zvončki kronice, žafrani, telohi se prebujajo in vrt odevajo v belino, snežno belino in vso pisano mavrico drugih barv. Obiščite ga.
Navadni mali zvončki so že zacveteli v topli dolini Dragonje, drugje še čakajo. Kljub topli jeseni in začetka zime, so letos tudi tukaj zelo pozni. Večkrat so tukaj cveteli že v drugi polovici decembra. Letošnja jesen pa je pretopla s preveč dežja, zato so letos relativno pozni, predvsem pa še ne cvetijo tako množično kot so v prejšnjih letih.
Soteska Pasice in v njej skrita bolnišnica Franja sta me že kot otroka prevzeli s svojo divjino in iznajdljivostjo graditeljev. Ne spominjam se več, kdaj sem bil prvič tam. Vem le to, da sem se z nekakšnim strahom podal čez dobro zavarovane mostičke, ki vodijo vanjo. Soteska je vlažna. Od skal včasih kar curlja, tako da moker lesen mostiček res ni videti preveč varen….
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.
Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl 1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a).
Franc Hladnik (29.3.1773 – 25.11.1844) ustanovitelj Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos praznuje 250 letnico rojstva. Prav Botanični vrt je edina ustanova, ki je ostala iz časov Ilirskih provinc
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
