DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
6. seja
(16. maj 2005)
Sejo je vodil dr. Marko Pavliha, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.03 uri.
PODPREDSEDNIK DR. MARKO PAVLIHA: Hvala, gospod poslanec. Kot veste, v skladu s poslovnikom, bomo o vašem predlogu odločali jutri v okviru glasovanja.
Nadaljujemo z vprašanji. Na vrsti je gospod poslanec Samo Bevk, ki bo postavil vprašanje ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Botanični vrt, ustanovljen kot vrt domovinske flore, je letos spomladi praznoval že 195. letnico svojega delovanja. Čez 5 leto bomo torej praznovali njegovo 200. letnico. Ljubljana je kot glavno mesti ilirskih provinc, leta 1810 dobila ustanovo na kateri so lahko študenti medicine spoznavali rastline, ki so jih uporabljali za zdravljenje. Naravoslovec Franc Hladnik, rojen v Idriji, prvi ravnatelj in ustanovitelj vrta, je s ponovnim prihodom avstrijske oblasti uspel vrt ohraniti. Vrt je po njegovi zaslugi nadaljeval svoje delo, ki nepretrgoma traja vse do današnjih dni. Poleg NUK-a je to najverjetneje najstarejša neprekinjeno delujoča ustanova pri nas. Kljub temu pa botanični vrst v Ljubljani, v primerjavi z drugimi v naši okolici, ki so bistveno mlajši, nima s strani države urejenega statusa ustanove nacionalnega pomena, kot na primer vrtovi v Budimpešti, Gradcu, Zagrebu, Beogradu in Bruslju. Že leta 1974. je bila sprejeta odločitev o zasaditvi novega vrta na sproti živalskega vrta pod Rožnikom. Tam je danes že odkupljenih 20 hektarjev zemljišča, zgrajen je vhodni objekt, ki pa je že zaseden z drugo dejavnostjo. Dejstvo je, da sedanji vrt na Ižanski cesti nima ustreznih razmer niti dovolj kadrov. Čeprav smo v Ljubljani imeli botanični vrt kar 16 let prej kot v sedanji prestolnici Evropske unije v Bruslju, pa danes z njim žal nismo več primerljivi.
42. TRAK: (SB) - 17.29
(nadaljevanje) Tam je danes skoraj toliko pokritih površin kot je celotno ozemlje našega vrta, še Albanija ima v Tirani botanični vrt s 15. hektarji površine. Dejstvo je, da nas podpisane konvencije obvezujejo imeti ustanove, ki varujejo rastlinstvo na nadomestnih rastiščih. Rastlinski svet je del tistega otipljivega sveta, ki nas nenehno obdaja z njim, se srečujemo vsak dan, o njem pa zmeraj manj vemo. Iz programov osnovnih in srednjih šol se tovrstna tematika vse bolj odmika, s tem pa se izgublja tudi nujno potrebno vzgojo za ustrezen odnos do narave in njenega varstva. Ministra dr. Zupana sprašujem kako je z razglasitvijo botaničnega vrta v Ljubljani za spomenik oblikovanja narave državnega pomena, se pripravlja primerna obeležitev dvestoletnice botaničnega vrta kot najstarejšega vrta v jugovzhodni Evropi, kako namerava urediti financiranje dejavnosti vrta in razmerje med vlado, univerzo in občino Ljubljana ter kakšni so načrti z nadaljevanjem gradnje oziroma širitvijo botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom? Ministru se najlepše zahvaljujem za odgovore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK DR. MARKO PAVLIHA: Hvala lepa gospodu poslancu. Gospod minister.
DR. JURE ZUPAN: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke, spoštovani kolega Samo Bevk. Jaz moram reči, da se vam zahvaljujem za to vprašanje, izredno pomembno in izredno natančno pisano. Dejansko je bil botanični vrt ustanovljen leta 1810, gospod Fran Hladnik ga je ustanovil v času ilirskih provinc in takrat je bil približno 33 arov, potem pa je pod vodstvom vseh teh entuziastov in pod vplivom gospoda Hladnika, ki se je tako zavzemal, da so celo Avstrijci potem ta vrt obdržali in so ga celo povečali. Dejansko je botanični vrt v Sloveniji najstarejše vzgojno-izobraževalna visokošolska institucija, ki služi nepretrgoma praktično 100 let za vzgojo na tem področju. Dejstvo je, da je ta ustanova vršila eno najbolj pomembnih služb pri nas kar se tiče biodiverzitete za sodelovanje in vsega ostalega na tem področju, ter seveda je ves čas rasla dokler ni do leta 1946 dosegla velikost približno dva in pol hektara, potem pa je zaradi tega ožanja in pa prometnega ožilja, ki je šla, ker ga je stisnilo med cesto in železnico, je seveda vrt izgubil približno polovico hektara in od takrat naprej lahko rečemo temu, da je v neprimernih okoliščinah in dejansko že leta 1974 bilo določeno, da bo biotehnična fakulteta prinesla ta vrt v Rožno dolino, kjer je bilo odkupljenih 20 hektarov, kar je v bistvu malo več kot imajo povprečni vrtovi te vrste v Evropi, torej je primerno, to je bilo odkupljeno, izgrajen je bil tudi rastlinjak, ki pa še ni dograjen in seveda nosilec tega je biotehnična fakulteta. Ministrstvo za visoko šolstvo se zaveda pomena tega zelo, zelo pomembnega objekta in tudi pripravljamo vse to, da se bo lep čas, čez čas pet let, ko bo 200 letnica tega pomembnega objekta, to primerno proslavilo.
43. TRAK (VM) 17.36
(nadaljevanje) Zaradi tega imamo sklicano koordinacijo. Problem je seveda v tem, da je to nekako otrok štirih staršev, to je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrstvo za okolje in ministrstva za kulturo, poleg tega pa še tu Zavod za varstvo kulturne dediščine in mesta Ljubljane. Mi smo sklicali sestanek na katerem bomo, to je sedaj že v sklicanju in na tem bomo koordinirali akcijo za določitev statusa. Leta 1991 je imel ta vrt status spomenika oblikovane narave, kar pa ne zagotavlja financiranja. Gre za to, da bi postal to kulturni spomenik državnega pomena, kar pa zahteva 100% financiranje. Za 100% financiranje moramo zagotoviti v proračunu leta 2006 in 2007 ustrezna sredstva, in to moramo narediti na tem sestanku oziroma pri naslednjem proračunu. Upam, boste to podprli, mi to pripravljamo in bo to narejeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK DR. MARKO PAVLIHA: Hvala, gospod minister. Gospod poslanec dopolnitev odgovora.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Jaz se gospodu ministru dr. Zupanu lepo zahvaljujem za odgovore. Prav gotov je vzpodbuden sklic koordinacije vseh teh ustanov, da bi se dogovorili o statusu in financiranju. Seveda me zanima, če se boste zavzeli tudi za nadaljevanje gradnje oziroma širitve botaničnega vrta na novi lokaciji pod Rožnikom, kajti mislim, da je to prava lokacija za nov razvoj tega vrta.
Bi pa izpostavil še kadrovski primanjkljaj v tem vrtu in bi vas s tem v zvezi rad nekaj vprašal. Namreč botanični vrt ima samo pet zaposlenih. To je zelo malo. Vodjo vrta z doktoratom financira mestna občina Ljubljana, med tem ko vaše ministrstvo pa zagotavlja plačo za preostale štiri delavce, to je enega s srednjo šolo, dva z dve letno strokovno šolo in enega nekvalificiranega delavca. In za dejavnost zagotavlja trenutno, kolikor vem iz proračuna komaj 6 milijonov tolarjev za vzdrževanje tega vrta. Podobni botanični vrtovi v prestolnicah EU imajo od 20 do 25 zaposlenih, se pravi skoraj štirikrat ali petkrat več kot je to primer v Ljubljani. Zato me zanima, gospod minister, ali se lahko v bodoče nadejamo tudi več v kadrovskem smislu, da boste morda še koga z ustrezno strokovno kvalifikacijo, z doktoratom znanosti zaposlili, kajti ta vrt prav gotovo potrebuje dodatne strokovnjake. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK DR. MARKO PAVLIHA: Hvala. Gospod minister.
DR. JURE ZUPAN: Hvala lepa za to dodatno vprašanje. Stvar je v tem, da je to v kadrovski domeni biotehnične fakultete, se pravi, da je to pravzaprav v njihovem kadrovskem načrtu. Jaz osebno se zelo za to zavzemam, ker se mi zdi, da tako stara in tako ugledna ustanova to mora biti. Da mora Ljubljana to
44. TRAK: (AP) - 17.36
(Nadaljevanje) tudi kot središče Slovenije to podpreti. Poleg tega vemo, da imamo botanični vrt v Mariboru, Julijano in še tudi drugje. Torej moramo skrbeti za to, ker je to za Slovenijo pomembno. Pomembni seveda so pa tudi stroški. Ko bomo tehtali vse te, bomo v sklopu, jaz mislim da pri 20 hektarjih v primeru z 2 hektara, je pa to seveda popolnoma jasno, da to potrebuje dodatno zaposlitev.
Koliko bo to seveda stalo? Želje so velike, bomo pa morali to počasi narediti. Jasno pa je, da v mejah možnosti bomo to urejali. Hvala lepa.
