Letos bomo praznovali 300 letnico rojstva Janeza Antona Scopolija (3 Rodil se je 3. junija 1723 (po nekaterih podatkih pa 13. junija) umrl pa je v Pavii 8. maja 1788. Od 1754 do 1769 je deloval v Idriji. Je naš največji na polihistor tedanjega časa in tudi utemeljitelj Linnejeve botanike pri nas.
Te dni se je v vrtu razcvetela po njem poimenovana rastlina Scopolia carniolica- kranjski volčič ali kranjska bunika. Pa se vrnimo za nekaj stoletij nazaj.
Prvi, ki naj bi se bil na naših tleh srečal s to rastlino, z njeno pogostejšo rjavocvetno različico, je bil že v šestnajstem stoletju Pier Andrea Mattioli (1500–1577), ki jo je našel v okolici Sabotina. Tedaj jo je kakor drugi poimenoval uspavalni razhudnik. Mattioli je tedaj kot zdravnik v Gorici hodil občasno zdravit tudi idrijske rudarje. Povsem možno je, da je rastlino videl tudi v tej okolici, kjer jo je kasneje – čez dobrih dvesto let – našel prvi idrijski zdravnik Janez Anton Scopoli (Giovanni Antonio Scopoli) (1723–1788), doma iz Cavaleseja na Tirolskem. Ta je v Idrijo prišel leta 1754 zdravit idrijske rudarje. Ker pa Scopoli ni bil le zdravnik, ampak nemiren in radoveden duh, je v tej okolici začel proučevati tako rastlinstvo kot živalstvo, ukvarjal pa se je tudi z minerali. Zaradi zanemarjanja zdravniškega poklica so ga večkrat tožili na Dunaj, kljub tej kritiki pa je s svojimi deli pomembno zaznamoval svoj čas. Napisal je znanstveno delo Flora Carniolica (Rastlinstvo Kranjske), ki je izšlo leta 1760, leta 1772 pa kot druga izdaja, v kateri je že upošteval Linnéjevo dvojno poimenovanje rastlin. S Carlom Linnéjem iz daljne Uppsale na Švedskem si je namreč redno dopisoval. Tja mu je med drugim poslal semena kranjskega volčiča, tedaj še drugače poimenovane novo opisane vrste – Hyoscyamus scopolia –, ki jo je tako njemu v čast poimenoval Linné in katere potomci še v današnjem času rastejo na Linnéjevem vrtu.
Pravilno pa je rastlino poimenoval šele leta 1764 dunajski botanik Nikolaus Joseph Jacquin. Opisal jo je kot samostojen rod Scopola, poimenovan po že omenjenem zdravniku Scopoliju. Za vrstni pridevek je dodal carniolica, kar označuje prav tako po Scopoliju opisano nahajališče na tedanjem Kranjskem (okolica Idrije). Do današnjih dni se je ime le malce spremenilo – rastlina se zdaj imenuje Scopolia carniolica Jacq. Kranjski volčič spada med razhudnikovke in je strupen. Med drugim vsebuje alkaloid skopolamin, ki so ga izolirali iz korenike te rastline leta 1833. Ta alkaloid je najstarejši znani anestetik. Rastlina raste v Srednji in jugovzhodni Evropi, severni Afriki, v Mali Aziji, na Kavkazu, v Perziji in Iraku, v Severni Ameriki pa je vnesena vrsta. Torej nič kaj slovenska rastlina, čeprav nosi ime po nekdanji Kranjski.
V Scopolijevem letu sodelujejo naslednje ustanove:
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije
Muzejsko društvo Idrija, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Gimnazija Jurija Vege Idrija, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Idriji, UNESCO Globalni geopark Idrija….
Vse tri različice so zacvetele Scopoliju na čast
Foto: J.B.
