| LATINSKO IME | Coffea arabica |
|---|---|
| AVTOR | L. |
| SLOVENSKO IME | navadni kavovec |
| ROD | Coffea |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Rubiaceae |
| DRUŽINA | broščevke |
| RED | Rubiales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | tropska Afrika |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | |
| zdravilna rastlina | |
| MEDICINAL DISTRIBUTION | Latin America and the Caribbean |
| MEDICINAL THREATENED | |
| MEDICINAL CITES LISTED | |
| MEDICINAL PART USED | |
| MEDICINAL SYMPTOMS TREATED | |
| Opomba: uporaba na lastno odgovornost | |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| navadni kavovec (Coffea arabica) |
| Kava (Coffea arabica) je v Evropo prišla razmeroma pozno. Dolgo je bila monopol Arabcev, nato Turkov. Šele v 17. stoletju je Nizozemcem uspelo ukrasti nekaj semen. Ta so prišla v Amsterdamski botanični vrt in od tam naprej po Evropi. Omenjena vrsta izvira iz gorskih gozdov Etiopije. Vseh 40 predstavnikov tega rodu raste v tropski Afriki. Prve kavarne so odprli v Anglji leta 1652 in v Parizu leta 1672. Za primerjavo, v Konstantinoplu so imeli prvi tak lokal že leta 1475. Zaradi velike vneme pitja kave in opuščanja verskih obredov pa so kmalu nastale težave. Tako je sultan Murat IV. leta 1633 ukazal zapreti in podreti vse kavarne, vendar so kavopivci zmagali in odlok so preklicali. Podobna zgodba se je ponovila v Evropi in izid je bil enak. Kava je bila močnejša. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
