| LATINSKO IME | Hottonia palustris |
|---|---|
| AVTOR | L. |
| SLOVENSKO IME | vodna grebenika |
| ROD | Hottonia |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Primulaceae |
| DRUŽINA | jegličevke |
| RED | |
| RAZRED | |
| DEBLO | |
| KRALJESTVO | |
| RAZŠIRJENOST | Evropa |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | maj - julij |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| vodna grebenika (Hottonia palustris) |
| Če bi se pogovarjali o trobenticah ali drugih jegličih,
bi jih vsi hitro prepoznali. Da je njihov bližnji sorodnik
doma v vodi, tega si pa ne bi mislili. Če cvetove dobro
pogledamo, so ti povsem podobni kot pri trobenticah, le
da so v latastih socvetjih, ki se dvigajo nad vodo, poleg
tega so beli do rahlo roza. Ta rastlina je vodna grebenika
(Hottonia palustris) Raste v plitvi vodi z muljastim dnom,
tudi na barjanskih tleh. Rastlina je zasidrana s koreninskim
sistemom v dno, s stebelci se dviga do vodne gladine, kjer
razvije vodno rozeto nežnih, izredno filigransko, pernato
narezanih listov. Kot vodne zvezdice lebdijo na vodni
gladini. Bleščeča zelenina še posebej odseva v soncu.
Tako rastlina lahko preživi celo leto, če se maja ne prebudi
in zacveti. Takrat pa ji vodni prostor ni dovolj. V vodi je
mlahava; v počasi tekoči vodi se prepušča lenemu, komaj
zaznavnemu toku. Kot sidro jo korenina drži v mulju, sama
rastlina pa je pomaknjena v smeri toka. Maja pa postane
pravo nasprotje dotedanje mlahave podobe. Trdnost in
pokončnost postane značilnost njenega stebla, ki požene
iz vode do 30 in več centimetrov višine. Na njih se začno od
spodaj navzgor razpirati beli do roza trobentičasti cvetovi,
z rumenino v goltu. Socvetje se počasi razpira, in ko se
popolnoma razpre, se zelenina res spremeni v belino. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
