| LATINSKO IME | Iris sibirica subsp. erirrhiza |
|---|---|
| AVTOR | L. (Pospichal) T.Wraber |
| SLOVENSKO IME | kojniška perunika |
| ROD | Iris |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Iridaceae |
| DRUŽINA | perunikovke |
| RED | |
| RAZRED | |
| DEBLO | |
| KRALJESTVO | |
| RAZŠIRJENOST | slovenski endemit (Nanos, Lonica, Snežniška planota, Čičarija) |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | junij |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| kojniška perunika (Iris sibirica subsp. erirrhiza) |
| Sibirska perunika (Iris sibirica) je v Sloveniji kar pogosta vrsta. Raste na zelo vlažnih travnikih, ki so občasno lahko tudi poplavljeni. Njeno podvrsto kojniško peruniko (I. sibirica subsp. erirrhiza) pa najdemo le na povsem suhih rastiščih v slovenski Istri (sega tudi preko meje na Hrvaško), na Krasu, na Nanosu, pa verjetno tudi na Kojci in še kje drugje na višje ležečih suhih rastiščih. Posebnosti kojniške perunike, ki jo ločijo od navadne sibirske, so: vrat korenike je debelejši, listi so komaj krajši od stebla, listi cvetnega odevala pa so ožji do črtalasti, razlikuje pa se tudi glede na že omenjene rastne razmere. Kojniška perunika ima svoje klasično nahajališče na Kojniku v slovenskem delu Istre ob meji s Hrvaško. Pospichal jo je leta 1897 opisal kot samostojno vrsto, in to kar nekaj let po tistem, ko jo je prvič našel. Tudi sam je imel glede vrste pomisleke. Ne glede na vrednost in rang, ki ga tej obliki sibirske perunike priznamo, je rastlina zanimiva in lepa, hkrati pa ima ozko območje svoje razširjenosti. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
