| LATINSKO IME | Primula carniolica |
|---|---|
| AVTOR | Jacq. |
| SLOVENSKO IME | kranjski jeglič |
| ROD | Primula |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Primulaceae |
| DRUŽINA | jegličevke |
| RED | Primulales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | slovenski endemit (Z predalpski pas, severno obrobje Dinarskega gorovja) |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | april - junij |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| kranjski jeglič (Primula carniolica) |
| Kranjski jeglič naravno raste v Sloveniji le v delu Notranjske,
Primorske in na enem samem rastišču na Gorenjskem.
Obsega zahodni predalpski svet in severno obrobje
dinarskega območja. Zanimivo je, da je ta endemit našel že
A. Scopoli, zdravnik in naravoslovec, ki je v letih od 1754 do
1769 kot prvi rudniški zdravnik služboval v Idriji. Žal Scopoli
jegliča ni prepoznal kot kranjskega – to se je zgodilo šele
pozneje. Kot kranjski jeglič (Primula carniolica) ga je 1778
opisal dunajski botanik N. J. Jacquin. Čeprav je Scopoli
poročal, da ta jeglič raste v okolici Divjega jezera v Idriji,
kjer ga najdemo še danes, je Jacquin zapisal, da raste v
kranjskih Alpah. Morda zanj dovolj površen opis, za nas
pa povsem nenatančen, saj kranjskega jegliča v Alpah
kljub vsemu še niso našli. Rastišče kranjskega jegliča ob
Divjem jezeru si je leta 1838 prišel ogledat tudi sam saški
kralj Friderik Avgust II., ki je predtem že obiskal nahajališče
blagajevega volčina na Polhograjski gori, o čemer tam še
danes priča obelisk. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
