| LATINSKO IME | Prunus mahaleb |
|---|---|
| AVTOR | L. |
| SLOVENSKO IME | rešeljika |
| ROD | Prunus |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Rosaceae |
| DRUŽINA | rožnice |
| RED | Rosales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | Sr. in J Evropa, Turčija |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | april - maj |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| rešeljika (Prunus mahaleb) |
| Rešeljika (Prunus mahaleb) - njena povsem bela in v kobule sestavljena socvetja, so nekaj kar je tedaj, ko se aprila do maja odvisno od nadmorske višine razpira na Krasu in slovenski Istri, se mimo nje preprosto ne da. Grmi se povsem belo obarvajo. Čeprav v naravi res raste le na Krasu in Istri, pa s pomočjo človeka lahko brez težav uspeva tudi v vrtovih v notranjosti Slovenije. Ne ostaja vedno le grm, razvije se v pravo drevo. Na Krasu jo bomo zaradi trdih razmer (pomanjkanja prsti, vode, ob tem še močnemu soncu izpostavljene) v taki obliki le težko našli. Povsem na severu, še celo v Hamarbiju, letnem bivališču slavnega Linnéja, še vedno raste prav mogočno drevo, nekateri trdijo, da še iz njegovih časov. Tudi pri nas, v ljubljanskem botaničnem vrtu smo imeli mogočno drevo, ker pa je bilo nekoliko bolj v senci drugih dreves, se je razpotegnilo navzven in je zaradi dolgih , zelo vodoravnih vej, neke zime rešeljika omagala. Pa vendar iz panja še vedno odganja. Rešeljika se preprosto ne da. Če pa jo že prej oblikujemo v manjši grm, ki ga lahko poljubno oblikujemo, potem bo to zanesljivo povsem zbit in povsem cvetoč grm. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
