| LATINSKO IME | Scopolia carniolica |
|---|---|
| AVTOR | Jacq. |
| SLOVENSKO IME | kranjski volčič |
| ROD | Scopolia |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Solanaceae |
| DRUŽINA | razhudnikovke |
| RED | Solanales |
| RAZRED | Magnoliopsida |
| DEBLO | Magnoliophyta |
| KRALJESTVO | Plantae |
| RAZŠIRJENOST | Sr. in JV Evropa |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | april - maj |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| kranjski volčič (Scopolia carniolica) |
| Na gozdnem delu ob skalnjaku, kjer uspevajo številne rastline gozdne podrasti, je množično zastopan kranjski volčič (Scopolia carniolica Jacq.) z rdečkasto rjavimi zvonastimi cvetovi. Rastlina spomladi zacveti v bukovih gozdovih. Zelo hitro se razvije v bujno zelišče, ki svoje kimaste rjave cvetove spusti pod listje. V botanični svet je rastlina prišla z Idrijskega, kjer jo je našel tedanji prvi idrijski zdravnik Johannes Antonius Scopoli (1723–1788). Pred njim jo je poznal že Mathioli (1500–1577). Semena je Scopoli tako kot svoje delo o kranjski flori (Flora Carniolica iz leta 1760) poslal slavnemu švedskemu botaniku Carlu von Linnéju. Linné je rastlino njemu v čast poimenoval Hyoscyamus scopolia. Dunajski botanik Nicolaus Joseph von Jacquin pa je leta 1764 v čast Scopoliju uvedel povsem nov rod Scopola. V drugi izdaji Flora Carniolica (1772) jo je tudi Scopoli že uvrstil pod tem imenom in odtlej se je le malenkostno spremenilo v Scopolia carniolica. Tudi endemična različica (Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. & Fleischm., E. Mayer) je povezana z Idrijo, z rojakom F. Hladnikom, ki jo je leta 1819 našel v okolici Turjaka. Njegov naslednik v Botaničnem vrtu v Ljubljani Ivan Nepomuk Biatzovsky ter Hladnikov učenec in vrtnar Fleischmann sta jo poimenovala po ustanovitelju vrta F. Hladniku. Nekaj nahajališč je znanih tudi v drugih delih Slovenije, še vedno pa zunaj naših meja naravno rumeno cvetnih primerkov niso našli. Potomci rastlin, ki jih je Hladnik tedaj prinesel na vrt, menda tam še vedno uspevajo. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
