| LATINSKO IME | Sempervivum juvanii |
|---|---|
| AVTOR | Strgar |
| SLOVENSKO IME | Juvanov netresk |
| ROD | Sempervivum |
| DRUŽINA (LATINSKO) | Crassulaceae |
| DRUŽINA | tolstičevke |
| RED | |
| RAZRED | |
| DEBLO | |
| KRALJESTVO | |
| RAZŠIRJENOST | slovenski endemit (Donačka gora, Resenik) |
| ŽIVLJENJSKA DOBA | |
| ČAS CVETENJA | julij - avgust |
| RED LIST | |
| CITES | |
| RASTE V SLOVENIJI | da |
RASTLINA RASTE V OZNAČENEM ( ) DELU VRTA | |
 | |
| SLIKA RASTLINE |
|---|
 |
| Juvanov netresk (Sempervivum juvanii) |
| V Sloveniji rasteta samo dve vrsti netreska: navadni
(Sempervivum tectorum), ki raste večinoma v zahodni
Sloveniji, in juvanov netresk (S. juvanii), ki je doma na
Donački gori in Reseniku v vzhodnem delu Slovenije.
Njegovo nahajališče je poznano že iz prve polovice 19
stoletja. Nova vrsta pa je nastala in dobila ime oziroma bila
prepoznana in opisana šele leta 1971. Opisal jo je prof. dr.
Vinko Strgar (1928–1992), tedanji vodja Botaničnega vrta
v Ljubljani. Do tedaj je namreč netresk na Donački gori
in Reseniku veljal za wulfenovega (S. wulfenii), ki raste
v švicarskih, italijanskih in avstrjiskih Alpah. Wulfenov
netresk je rumenocveten, prav tako kot naš, juvanov.
Šele podrobnejši in natančnejši pregled je pokazal, da
se naš netresk, ki ne raste v alpskem svetu, temveč v
subpanonskem delu Slovenije, od tistega v Alpah razlikuje.
Juvanov netresk ima rozetne liste dlakave, in to celo
drobno žlezastodlakave, medtem ko je wulfenov netresk
gololisten.
Vinko Strgar je vrsto poimenoval po dolgoletnem
vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta in dobrem
poznavalcu rastlin Francu Juvanu (1875– 1960), ki je delal
v vrtu od leta 1896 in vse do leta 1960. Sem je prišel še
v času, ko ga je že uspešno vodil Alfonz Paulin. Juvan je
postal njegov pomočnik, nabiralec in poznavalec rastlin. Tekst: J. Bavcon |
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 214 LET VARUH BIODIVERZITETE!
