Franca Hladnika ustanovitelja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letos za njegov rojstni dan 29. marca 1773 počastili z novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju
Knjiga govori o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem. Opisuje sodelovanje med vodjo vrta Francom Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Thomasom Nikolajem Hostom na Dunaju. Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoiso. Franc Xaver Wulfen iz Celovca je bil botanični mentor tako Karlu Zoisu kot Francu Hladniku ustanovitelju vrta Domovinske flore. Hladnik je zahajal k družini Zois in bil del razsvetljenskega kroga Žige Zoisa. Čeprav se takrat še ni tako poudarjala potreba po varovanju rastlinskih vrst je Host na Dunaju ustanovil vrt Avstrijske flore in v Ljubljani pa je Hladnik prav tako ustanovil vrt Domovinske Flore. Oboje je kar klicalo po sodelovanju. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod Francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov poteka še danes. Plod sodelovanja med Dunajem in Ljubljano je tudi omenjeno delo. Hladniku smo ob 210 letnici odkrili doprsni kip v Botaničnem vrtu. Njegovo življenje je obdelano v samostojni monografiji iz leta 2012. Danes pa je tukaj še novo delo, ki kaže na njegovo evropsko sodelovanje in pomen Botaničnega vrta. Svojo zgodovino moramo poznati, še bolje pa bi bilo, če bi to najstarješo akademsko ustanovo znali tudi spoštovati in nadgraditi, ne pa, da se po 33 letih samostojne države še vedno bori za preživetje. Smo zares pozabili na razsvetljenski duh?
Tik pred obletnico rojstva Franca Hladnika (29. marca 1773) ustanovitelja našega Botaničnega vrta, boste njegovo sodelovanje s Hostom lahko spoznali v novi knjigi, ki smo jo izdali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani Biotehniške fakultete. Da se tradicija res še vedno nadaljuje priča tudi sodelovanje med avtorji knjige, ki so iz Slovenije in Dunaja. Sodelovanje na nivoju botanike neprekinjeno torej traja že več kot 233 let. Prof. dr. Marianne Klemun je raziskovalka zgodovine Botanike na Dunaju, tako kot je bila naša pokojna sodelavka dr. Nada Praprotnik. Znan. svet dr. Jože Bavcon in doc. dr. Blanka Ravnjak pa sva iz naše matične ustanove.
