Prva japonska češnja izmed mnogih krasotic je zacvetela
Kljub mrazu zjutraj je bilo v Botaničnem vrtu vseeno okrog ničle, ponekod celo malo pod njo, a ko je posijalo sonce so se prvi cvetovi razprli. Zadnjih štirinajst dni jo stalno opazujemo, pa se do danes zjutraj ni odprl noben cvet. Ob 8.30 se je začel razpirati prvi cvet, potem je zapihalo in malo zaustavilo, sedaj pa jih že nekaj cveti…
Prunus campanulata Kan-hi-zakura ali zvončičasta japonska češnja se že nekaj dni pripravlja k cvetenju. Lani je zacvetela že 6 marca. Letos je vseeno poznejša a še vedno zelo zgodnja. Lani je cvetla skupaj z navadnim malimi zvončki letos pa so zvončki že več ali manj odcveteli, čeprav letos tudi zvončki v povprečju malo zamujajo, oziroma v večni cvetijo tako kot so nekoč okrog začetka marca. Za osmi marec so običajno polno cveteli. Letos kljub mili zimi je cvetenje podobno. Dež v tem tednu in s tem povezane nižje temperature, je češnjo malo zaustavil, če bi bilo le nekaj sonca, bi se cvetovi takoj razprli. Zato smo vsak dan čakali malo več sončnih žarkov, ki bi vzpodbudili cvetenje.
Japonske češnje so že vse od druge svetovne vojne tudi simbol miru in ga povsod v prestolnice prinašajo. Mi smo še originalne japonske češnje, celotne mlade rastline so prišle iz Japonske, dobili že leta 1999 kot protokolarno darilo države Japonske. Združenja ljubiteljev japonskih češenj v njihovem parlamentu jih je podarilo Sloveniji in s tem simbolično odprlo diplomatske poti. Simbolično smo hoteli povezavo zgodovinski Botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti 111, kjer smo 8 oktobra 2000 pred vhodni objekt za novi vrt zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili tukaj na prvotni lokaciji in tako simbolično darilo vsako lepo ponovno spominja in opominja na mir in na vse tisto, kar je bilo tudi zaveza strategije tako UL kot Bf in države zaradi posega železnice leta 1974 v Botanični vrt. To se je preprosto v današnjem času enostavno izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah in zbornikih noče nič vedeti. Le Botanični vrt UL, ki na to opozarja ostaja grdi raček, ker noče biti tiho. Rastline so naše tihe spremljevalke, češnje so simbol miru, ki ga v današnjem času še kako rabimo, le da ga nočemo več prav razumeti, kot tudi nočemo razumeti pomena rastlin za naše tudi psihično preživetje, če se že jasno zdi, da znanstveni vidik tega pri nas ni prav nič več pomemben.
