Valentina Nedaković, študentka arhitekture doma iz Kopra, je v sklopu seminarja, več v spodnjem citatu izdelala zelo zanimivo nalogo z naslovom FloraCikel, ki pokriva območje, ki je predvideno za širitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pod Rožnikom.
»Valentina Nedaković, 4. letnik
prof. Jurij Sadar u.d.i.a., asist. Ana Kreč m.i.a., Jure Hrovat m.i.a.
FLORACIKEL
BOTANIČNI VRT + KOLESARNICA
Projekt Floracikel je hibrid med botaničnim vrtom in kolesarnico, ki se nahaja na lokaciji za Nacionalnim inštitutom za biologijo. Leži v enem izmed petih zelenih klinov, ki segajo v Ljubljano. Na lokaciji pa sta tudi dva pomembna naravna sistema: zeleni pas ob cesti, od katerega se projekt odmika, ter pas Glinščice z varovanim območjem 5. metrov na vsaki strani. Cilj projekta je ohraniti ta dva sistema in ju razširiti s trajnostno usmerjenimi in premišljenimi posegi.
Poglavitni program predstavljata botanični vrt ter kolesarnica. Sledijo mu vsi programi, ki so nujno potrebni za njuno delovanje in dodatni, kot so kavarna, učilnice in botanična knjižnica. Večja kolesarnica za univerzitetna kolesa se vzpostavi, ker se bo v območje iztekala nova univerzitetna kolesarska pot. Na območje se bodo v bližnji prihodnosti selile tudi številne fakultete. Na kampus Brdo bo tako migriralo več kot 11 500 študentov in zaposlenih.«
Že leta 1969 se je območje pod Rožnikom nasproti živalskega vrta rezerviralo za širitev Botaničnega vrta. Leta 1974 je v Botanični vrt na Ižanski cesti posegla železnica in ga zmanjšala na 2 ha. Zato se je tedaj na območju pod Rožnikom začelo odkupovati zemljo za bodoči vrt. V 90 letih se je končno začelo graditi Biološko središče v sklopu katerega je bil predviden razširjen Botanični vrt. Sredi 90-ih let se je tam zgradilo vhodni objekt za bodoči botanični vrt, ki se ga je počasi zaključevalo zelo dolgo vse do leta 2000 in naprej. Botanični vrt ga ni dobil v uporabo, ker je bilo z odprtjem Biološkega središča že premalo prostora v osnovni stavbi. Zato se je tedaj zapisalo, da se te prostore začasno da v uporabo NIB ( Nacionalnemu inštitutu za biologij) in se jih potem vrne Botaničnemu vrtu ( o tem obstojijo podpisani dokumenti z žigom). Leta 2004 je botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom sam s tržnimi sredstvi dokončal rastlinjak za sredozemske rastline. V času korone pa se je na vse to pozabilo, na vse podpisane papirje, na vse obljube. Botaničnemu vrtu se je porušilo vse, rastlinjak 2020 in nato še vhodni objekt, ki se je zelo smiselno vklapljal v okolje. Botanični vrt tako že štiri leta svoje rastline vsako jesen seli na prezimovanje v rastlinjake Marjetice Koper. Da je mera polna, se je v tem času začelo tudi z idejo o drugem tiru do Ivančne Gorice na obstoječi lokaciji Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15. Letos pa je ta dejavnost zelo intenzivna in zato je v teku tudi peticija Ohranimo Botanični vrt.
Zelo pohvale vredno je, da so se študentje arhitekture v okviru seminarja lotili te problematične, če hočete tabu tematike. Prostor je še vedno namenjen Botaničnem vrtu, le da se tega v javnosti ne sme omenjati. Biotehniška fakulteta je to območje preimenovala v raziskovalno polje, zato da bi se zabrisalo vse sledi. Čeprav popolna kmetijska površina, je kar na enkrat postala v celoti zavarovan habitat. Samo del je naravovarstveno pomemben in to je bilo predvideno, da tako ostane tudi v Bodočem vrtu. Stavbe se je torej porušilo, potrebno je bilo le še spremeniti ime in potem je zgodba zaključena. Od predvidene lokacije tako ne ostane nič več.
Nasproti te površine ne nekdanjem polju BF sedaj poleg Fakultete za kemijo in Fakulteta za informatiko, ki že stojita, sta v začetku postopka gradnje še dve novi: Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo. Dobro je, da bodo fakultete dobile ustrezne prostore. Vsega skupaj naj bi bilo tukaj, tako kot je omenjeno v projektu Flora Cikel preko 11 000 študentov in zaposlenih. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 2021 govori o sožitju človek z naravo, pri nas pozabljamo, kako je narava, tudi urejena narava, pomembna za psihično preživetje človeka. Covid je jasno pokazal ta prainstinkt ljudi, potrebo po zelenih površinah. Na Univerzi pa to ne razumejo tako in bi samo gradili in gradili, tukaj se porabi več denarja. Pozabljajo, da je zeleno okolje še kako pomembno za nove ideje. Zato smo v Botaničnem vrtu UL že leta 2013 prijavili projekt Green meeting area, ki bi ravno omenjeno območje umestil v prostor kot prostor srečevanj v zelenem okolju. S strani Biotehniške Fakultete nismo bili ustrezno podprti, zato projekt ni šel preko druge faze. Danes je popolnoma jasno zakaj ni bilo ustrezne podpore. Zato, da se je Botaničnemu vrtu tam podrlo vse prostore. Denar davkoplačevalcev ni bil pomemben. Sedaj, ko je jasno koliko bo tam zaposlenih skupaj s študenti, prostor kar kliče po zeleni uporabi. Zato je res pohvale vredna ideja študentov Arhitekture skupaj s svojimi mentorji, ki so prostor holistično obdelali in umestili objekte, ki sledijo naravi in so pravi rajski vrt, ki bo tudi v zimskem času študentom in zaposlenim nudil prijazno okolje. Da bi bili še bolj usmerjeni k naravi so tukaj predvideli še kolesarsko pot, kolo za vsakega študenta in pa kolesarnico kot prostor srečevanj, kar je v tujini že dolgoletna praksa. Res iskrene čestitke vsej ekipi za opravljeno delo.
Čas je torej, da ideje, ki so sedaj samo v obliki maket - razstave, ki bo odprta v avli tropskega rastlinjaka v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15, v četrtek 12. 9. ob 18 uri, zagledajo tudi luč sveta. Skrajni čas je, da Univerza, ki jo financirajo davkoplačevalci, v svoji strategiji njim tudi nekaj vrne. Botanični vrt UL deluje za najširšo javnost, kar pa žal ni zaželeno. Botanični vrt že 214 let deluje v službi najširše javnosti, varuje rastline in floro Slovenije, predstavlja raznolikost rastlinskega bogastva najširši domači in svetovni javnosti. Dobro bi bilo, da bi Univerza v Ljubljani prišla tudi do zelene strategije, ne samo do betonske, kot je to vidno do sedaj. Da bi spoznala pomen Kunminške deklaracije in pomena prijaznega okolja za zaposlene in še številčnejše študente in najširšo javnost. Potem ji bo tudi njena dvakrat starejša ustanova kaj pomenila. Le v prijaznem in prijetnem okolju se rojevajo nove ideje!
Znan. svet. Dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta
