Ela Ugrin, Ela Perme, Karin Grobler in Marija Vidmar na flavtah iz glasbene šole Moste so zaigrale različne ljudske skladbe. Današnji dan bodo še v nadaljevanju popestrili učenci iz glasbene šole Monste.
Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel
odlomi, moja draga! (Karel Destovnik Kajuh)
Od vseh letošnjih predstavnikov drevesnih medovitih vrst je prav Češnja tista, ki začenja s cvetenjem sedaj. Letošnji izbor znamk namreč vsebuje štiri medovite vrste. Češnje pri nas rastejo vsepovsod, a jih vseeno ne častimo tako kot na Japonskem. Naše češnje prinašajo poleg lepih cvetov še zelo užitne plodove. Nekoč so bile tudi pomemben vir za preživetje. Skoraj ob vsaki kmetiji je rasla vsaj ena češnja. Res pa je, da je bila češnja tudi poguba za marsikaterega gospodarja, ki je na žalost padel z nje. Plodove na koncu veja je namreč potrebno prepustiti ptičem. Tiste dosegljive pa se res splača poskusiti. Za začetek našega današnjega dogodka k pozdravnim besedam vabim vodjo botaničnega vrta Dr. Jožeta Bavcona.
David Knez na kitari in Bine Mramor na harmoniki sta zaigrala avtorsko skladbo na temo Lipa, zelenela je z naslovom Stoki stare lipe.
Sedaj k besedi vabim še predstavnika Filatelistične zveze Slovenije podpredsednika gospoda Igorja Pirca.
A vsekakor je tudi že čas, da končno pobliže spoznamo naše današnje slavljenke, ki nam jih bo v vsej svoji veličini predstavil dr. Bavcon.
Nuša Mlakar Erzar na harmoniki, Bine Mramor na harmoniki, David Knez na kitari in Urška Štefanič ki je pela, so zelo lepo izvedli skladbo Pod cvetočimi kostanji.
Medovite rastline so tiste, ki so pravzaprav vir za številne produkte. Poleg plodov pri češnjah, pravem kostanju, ki je zelo iskan posebno jeseni, nudijo medovite rastline čebeljo pašo. Nektar, ki ga čebele naberejo, nato predelajo v med in z njim si sladkamo jedi, ga jemo in je hkrati tudi zdravilo. Medovite rastline so torej naše vsestranske spremljevalke, ki si zaradi tega vsekakor zaslužijo svojo upodobitev na znamkah. Besedo predajam magistri Simoni Koser Šavora, predstavnici Pošte Slovenije.
Pomlad se šele prebuja, zato predlagamo, da vsi udeleženci pričnemo spremljati cvetenje češenj, ki se bo sedaj zelo hitro odvijalo. Cvetenje češenj lahko v Sloveniji spremljamo dolgo časa. Najprej zacvetijo na Krasu in Dolenjskem na vinorodnih okoliših ter nato še v drugih delih. Ker rastejo povsod po Sloveniji vse do gozdne meje je njih cvetenje res dolgotrajno. Dolgo lahko uživamo tudi v njihovih plodovih, saj češnje ponekod jemo še avgusta.
Foto: M. Tomšič, B. Ravnjak in J. Bavcon
