Ko postanejo dnevi vroči, potem so vrt in zelenje še toliko pomembnejši, saj je temperatura tam znosnejša. Morda so podobno razmišljali davnega leta 1810, da so tukaj v zelenju, čeprav še brez sence dreves odprli Vrt domovinske flore - današnji Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tukaj na tem mestu smo že 213 let in vsa ta leta izvajamo svoje aktivnosti v dobro rastlin in naših obiskovalcev. Vsako leto poskušamo biti kar se da aktivni na različnih področjih, ki vključujejo rastline in prav na dan našega rojstnega dne je priložnost, da se ozremo nazaj v preteklo leto.
Tako kot Hladnik, prvi vodja vrta, ki je poučeval najprej na šoli, potem na liceju in nato na Visokih šolah, še danes v svoj pedagoški proces vključujemo vse ravni šolanja, zato prosim kolegico Katjo Malovrh, da nam pove nekaj o tem.
Marsikdaj radi pozabimo, da se zgodovina naše države ni pričela z osamosvojitvijo Slovenije. Čeprav bi lahko rekli, da se ravno v teh v 32 letih samostojne države botaničnemu vrtu ni najbolje godilo. Prav tako se je botanika kot veda na naših tleh razvijala že pred Hladnikom. Zato smo letos pogledali kar 300 let nazaj in se posvetili našemu polihistorju Ioanesu Antonisu Scopoliju. Kar tri inštitucije Prirodoslovni muzej, Muzejsko društvo Idrija in Botanični vrt skupaj z občino Idrija, ki je razglasila scopolijevo leto, smo njemu na čast posvetili celo leto in v povezavi z njim izvedli številne aktivnosti. Dobil je dva kipa in sicer v Prirodoslovnem muzeju ter pri nas v Botaničnem vrtu. Prav tako smo izdali obsežno monografijo o njem in njegovem delu. K besedi vabim predstavnike vseh omenjenih inštitucij.
Prav tako pa nismo pozabili Scopolijevih naslednikov. Letos je svojo obletnico praznoval tudi Franc Hladnik 29. marca 250 let, še eden izmed nekdanjih vodij vrta Alfonz Paulin pa bo praznoval 170 letnico rojstva 14. septembra K besedi vabim vodjo vrta da nam na kratko pove nekaj o njih.
Leta 2019 je minilo 250 let od rojstva Aleksandra Von Humboldta, ki se je rodil ravno tako 14 septembra 1969 kot Alfonz Paulin le da je ta mlajši. Takrat smo njemu v čas postavili razstavo s panoji kjer je predstavljeno njegovo delo. Velikega raziskovalca pa so poznali tudi naši razsvetljenci. Jernej Kopitar je njegovega brata WIljema, po katerem se imenuje Univerza v Berlinu, učil slovanskih jezikov. Tomasinni, kasnejši župan Trsta in Hladnikov učenec, pa je poslušal celo njegova predavanja na Dunaju. Nenazadnje pa je Bleiweis v svojih Novicah objavil preveden Humboldtov članek o žitih. Razsvetljenski krog okoli Žige Zoisa, v katerega bogati knjižnici se je učil tudi vodja vrta Franc Hladnik, je bil takrat torej zelo dobro seznanjen s trendi v svetu. K besedi vabim dr. Blanko Ravnjak
Botanični vrt se v zadnjih letih vse več ukvarja s projektnim delom. Z Mestno občino Ljubljana intenzivno sodeluje od začetka. Do sedaj je rezultat skupnega dela 25 zelenih nadstrešnic mestnega prometa, sodelovali smo pri ozelenitvi Plaža laguna in pri izborih dreves pri prenovi cest v Črni vasi, na Ižanski in še kje. Promocija medovitih rastlin in aktivnosti v okviru Čebelje poti ter skrb za vrtnico Ljubljana, pa so stalnica. Poleg tega smo partnerji v različnih raziskovalnih in izobraževalnih projekti. Za kratko predstavitev tekočih projektov prosim kolegico Blanko.
Umetnost je prav tako sestavni del narave. Lepota in estetika rastlin pa jo samo nadgrajujeta. Zaradi tega že leta v sodelujemo z ALUO in zelo smo veseli, da njihove razstave popestrijo naše prostore in da njihove znanstvene ilustracije zaidejo v naše publikacije ali v publikacije, ki jih skupaj izdamo. Sodelovanja vedno rojevajo boljše produkte. K besedi vabim doc. mag. Marijo Nabernik.
Rastline so sestavni del vrta zato jih vedno znova raziskujemo, dopolnjujemo našo zbirko in semensko banko, ki je ena izmed največjih v tem srednjeevropskem prostoru saj vsebuje že preko 18700 enot.
Mnoge od teh izvirajo še iz Scopolijevih časov. Zato vas vabimo po koncu kratkega druženja ob osvežitvi, da se skupaj sprehodimo po Scopolijevi poti. Na koncu pa lepo vabljeni, da si ogledate še razstavo Scopolijevih rastlin akademskega slikarja Rafka Trpina. S tem pa naše današnje praznovanje še ni zaključeno, vsi lepo vabljeni zvečer ob pol osmi uri na tradicionalni koncert Timoteja Kosovinca,
