»V poslednjih letih mi je prešlo v navado, da sem jo obiskoval na telovo ... Kljub lepemu, toplemu vremenu zgodnjega poletja je bilo videti, da je zgoraj zapadel svež sneg, kajti zelena pobočja so bila kot s sladkorjem posuta ... Množice belih narcis so pokrivale vse gorske travnike, narcise tako lepe in v tolikšnih množinah, da še nikoli in nikjer nisem videl kake cvetice prevladovati tako obilno. Narcise brez kraja, narcise vsepovsod ... Vzpenjal sem se na pravo pravcato narcisno goro. Jaz pa sem prihajal skozi bele narcisne vrtove na vrh Golice od telovega do telovega, iz leta v leto, kot na božjo pot k cvetnemu oltarju. Prepoln pobožnih spominov sem z njega poslušal in zrl v deželo svojih očetov.«
Julius Kugy: Iz življenja gornika (1968)
Navadna narcisa (Narcissus poeticus L. subsp. radiiflorus (Salisb.) Baker) ima še druga imena: ključavnica, bedenica in še bi lahko naštevali. Akademik dr. Milko Matičetov (1979) je našel zanjo približno 120 domačih imen. Narcise pa ne rastejo samo v Karavankah. Tam so zaradi množičnosti le najbolj znane. Najdemo jih tudi na Krasu, v slovenski Istri, na Kočevskem, v Prekmurju in še marsikje. Čeprav jih je prav gotovo največ v Karavankah nad Jesenicami, so tudi drugje z njimi posejane travnate površine, pašniki in senožeti. Zaradi manjše gostote populacij so te dostopnejše, saj lahko pristopimo skoraj do vsakega cveta, si ga ogledamo in primerjamo znotraj vrstno raznolikost vrste. Na Golici in okolici je to velikokrat težko, kajti množina narcis je tako velika, da ni prostora niti za človeško stopinjo. Zato tam te brezštevilne populacije lahko opazujemo le z njihovih robov, od tam, kjer vanje že sega zelenina in kjer se med njimi še da sprehoditi, ne da bi pohodili žlahtno belino.
Rod narcis je razmeroma obsežen in vsebuje približno 26 vrst, pri čemer nekateri drugi avtorji omenjajo še večje število vrst, in sicer prek 60. Taksonomija narcis je precej težavna zaradi velikega števila vrtnih različic, naravnih križanj in zaradi dolgoletne vzgoje v kulturi, kjer so nastale številne nove kombinacije. Kljub temu je to rod, ki ima tipično mediteransko razširjenost. Čeprav je vrst v primerjavi s kakšnim drugim rastlinskim rodom razmeroma malo, so ravno narcise tiste, ki v potencialu vrst skrivajo izredno raznolikost. V tem skromnem številu vrst so vrtnarji in žlahtnitelji našli številne sorte in nato vzgojili še na tisoče novih. Narcise spadajo med najstarejše in najlepše spomladanske čebulnice, ki so že stoletja najbolj cenjene vrtne rastline.
Prek 25000 sort jih je v hortikulturi v uporabi že nekaj stoletij. Tudi domačih imen za narcise je v svetu in tudi pri nas veliko.
Tekst je v slovenščini in angleščini
ISBN: 978-961-6822-53-4
Cena: 28 €
KAZALO
RECENZIJA 1 ... 10
RECENZIJA 2 ... 12
PREDGOVOR ... 14
BOTANIKA ... 22
Uvod ... 22
Taksonomija narcis ... 24
Intersekcijski križanci ... 30
ZGODOVINA PROUČEVANJA NARCIS ... 32
Zgodovina rodu ... 32
Zgodovina skupine Narcissus poeticus ... 42
Zgodovina narcis v Sloveniji ... 50
Narcise v starih herbarijskih zbirkah ... 72
NARCISE V SLOVENIJI ... 76
Čas cvetenja ... 80
Ekologija ... 84
Eko tipi in hibridi ... 94
Anomalije narcis ... 98
Opisi novih različic ... 102
Naravovarstveni vidik ... 110
ETNOBOTANIKA ... 120
Slovensko imenoslovje ... 122
Mitologija in simbolika ... 134
Narcise v slovenskem ljudskem izročilu ... 140
Golica ... 146
Narcise v slovenskem leposlovju ... 150
Narcise v poljudni in planinski literaturi ... 154
NARCISE V SLOVENSKEM VSAKDANU ... 160
Ključavnice v Karavankah ... 160
Skrb za ohranitev ključavnic na Jesenicah ... 166
Ključavnice kot simboli in produkti ... 170
Narcise v vzhodni Sloveniji ... 176
Narcise na Krasu in slovenski Istri ... 182
Narcise na Kočevskem ... 184
Dolenjske narcise ... 188
Narcise v naši soseščini ... 190
Uporaba ... 192
ZAHVALE ... 196
LITERATURA ... 198
STVARNO KAZALO ... 206
KAZALO SLIK ... 209
